Koprčan Peter Baričevič se bo maja s svojo mednarodno ekipo podal na zelo plemenit podvig, supal bo vse od Trsta do Opatije, da bi pomagal reševati ogrožene delfine v jadranskem morju.
Nam lahko na kratko opišete projekt in poveste za kaj pri vsem skupaj pravzaprav gre?
Maja bo naša mednarodna ekipa zaokrožila polotok s “Stand up paddle boardi” ali na kratko supi. Štartali bomo v vasi Barcola, severno od Trsta in se s supi odpravili vse do Opatije. S povprečnim veslanjem od 8 do 12 ur na dan nameravamo Istro obkrožiti v petih dneh. Naš športni podvig želimo posvetiti eni najbolj perečih zadev v Jadranu, reševanju in ohranitvi še zadnje peščice jadranskih delfinov!
Od kje pravzaprav ideja za tako plemenit projekt?
Z Mariotom in Manuelom Stecherjem, ki sta glavna pobudnika projekta, se poznamo že vrsto let. Dejansko lahko rečem, da smo se spoznali na vodi, ko smo kajtali in supali v Izoli. Mario in Manuel organizirata številne športne projekte širom Evrope in ko je padla ideja, da bi “preveslali Istro” smo bili mnenja, da bi moral imeti naš projekt globlji pomen in, da bi lahko s tem tudi “komu” pomagali. Glede na to da smo med supanjem vedno srečevali delfine, a je verjetno malo tistih, ki vedo, da jih imamo tudi pri nas, smo se odločili, da bomo dvignili osveščenost ljudi na tak način.
Kakšni so bili vaši prvi začetki na supu in kako dolgo že ostajate zvesti temu športu?
Na sup sem prvič stopil pred približno sedmimi leti. Takrat je bil to še popolnoma neznan šport, s prijatelji smo se ga lotili bolj za zabavo. V Sloveniji ni nihče vedel kaj to sploh je. Vsi so nas hecali, da smo jadro za surf pozabili doma.
Šele, ko sem nekaj časa živel v tujini, sem se začel profesionalno ukvarjati s supanjem. Pridobil sem licenco za učitelja supanja in se počasi začel udeleževati tekmovanj. Ko sem se vrnil nazaj v Slovenijo, sem ugotovil, da se je tudi pri nas ta šport že precej razcvetel in od takrat se redno udeležujem tekmovanj tudi v Sloveniji.
Delfine navadno povezujemo z bolj eksotičnimi deželami, a jih lahko vidimo tudi v slovenskem morju. Kaj jih v jadranskem morju najbolj ogroža?
Delfini so pri nas najbolj ogroženi zaradi plovil. Severni del Jadrana je zelo nasičen s plovili in večina ljudi niti ne ve, da pri nas živijo delfini. Velikokrat se zgodi, da hitri motorni čolni trčijo v njih in jih hudo poškodujejo. Druga pereča zadeva je onesnaženje morja. Zaradi tega delfini obolevajo za bakterijskimi vnetji, zajedalci in tumorji. Na žalost je še veliko zadev neraziskanih pri nas, kot je problematika mikroplastike ter zvočno onesnaževanje morja.
Kakšen bi bil lahko najbolj črn scenarij, če bi se v bližini hrvaške obale zgradile naftne ploščadi?
Jadransko morje je precej onesnaženo že zaradi svoje lege, saj je večji del ujet med hrvaško in italijansko obalo, zdaj pa je govora še o plinskih terminalih sredi Tržaškega zaliva, o naftnih ploščadih vzdolž hrvaške obale. Osebno menim, da tega v našem morju ne potrebujemo. Riziko je enostavno prevelik. Že sama postavitev takih objektov lahko veliko prispeva k onesnaževanju morja, v primeru, da bi zaradi nezgode ali malomarnosti tako pri gradnji kot uporabi teh struktur prišlo do nesreče, bi to uničilo naše morje ter ga zaznamovalo za več generacij! Mislim, da nobena vsota denarja ne opravičuje takšnih posledic.
Sami velikokrat supate na slovenski obali, kajne? Velikokrat vidite delfine? Kakšni so pravzaprav "slovenski" delfini? So to morda tisti filmski prizori, ki jih vsi poznamo iz hollywoodskih filmov?
Delfine, ki prebivajo pri nas imenujemo Velika pliskavka (Tursiops truncatus). To je verjetno najbolj znana vrsta delfinov. To vrsto največkrat vidimo v filmih, a je na žalost to tudi najbolj popularna vrsta v ujetništvu.
Te živali so precej radovedne, vendar tudi previdne. Velikokrat se približajo supom, na pet do deset metrov in se tam zadržujejo dokler ne zadovoljijo svoje radovednosti. Bojda so tudi zelo živahni in radi skačejo ter delajo norčije, vendar sam česa takšnega še nisem imel priložnosti videti.
Kje na slovenski obali se navadno zadržujejo delfini?
Občutek imam, da jim je Piranski zaliv všeč, saj jih tam najpogosteje srečujem, ko veslam na supu.
Maja se podajate na supanje od Barcole do Opatije? Kakšne so priprave in kje vidite največje izzive na poti? Vsekakor se zdi podvig zelo zahteven, nenazadnje boste na supu preveslali dobrih 500 kilometrov obale, kar je razdalja, ki si jo običajni smrtniki lažje zamišljamo v avtomobilih.
Ja, to je kar velik zalogaj. Kar je nad 20 kilometri, se na tekmovanjih običajno že šteje za “maratonsko” razdaljo. Vendar nameravamo s povprečnim veslanjem od 8 do 12 ur na dan Istro obkrožiti v 5 dneh. Kar se fizične pripravljenosti tiče, mislim, da ne bi smeli imeti težav, saj smo vsi člani ekipe dolgoletni veslači in aktivni športniki. Res pa je, da moramo za to priložnost veslati kako uro več na treningu ter potrojiti običajno razdaljo.
Organizacijske priprave na projekt potekajo že leto dni, tako da so stvari več ali manj že dorečene. Najprej smo začrtali pot in določili postojanke. To je bil najlažji del, nato smo začeli z nabavo, organizacijo in racionalizacijo opreme, saj bomo vse potrebno nosili s seboj na supih, torej hrano, obleke, šotore in spalne vreče. Najtežji del pa je nastopil zdaj, ko je potrebno k projektu pritegniti širšo javnost, medije ter zbrati čimveč donacij, ki bodo namenjene varstvu in ohranjanju delfinov.
Zato bi rad izkoristil to priložnost in pozval bralce, ki jim do našega morja in njegovih prebivalcev ni vseeno, naj simbolično prispevajo 1evro. Povezavo za nakazilo lahko najdejo na naši Facebook strani “Istrian SUP Challenge”.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču