»Ko so čustva in telo v istem, podaljšanem trenutku na polnih obratih, Evforija ostaja prizemljeno trezna. Lekcija iz vzdržljivosti in – vzgoje!« – Boštjan Videmšek
Na prvi pogled je Evforija zgodba o teku. V resnici pa je mnogo več kot to, saj gre za besedilo, ki se še najbolj približuje tekaškemu romanu.
Evforija je osebna izpoved avtorice o tem, kaj se zgodi, ko si iz namišljenega občutka vsemogočnosti pahnjen na dno in moraš pričeti od začetka. Je zgodba o vsem lepem, kaj odkriješ potem. Je zgodba o gibanju, premikanju naprej. Zgodba o srečanjih in skupnih doživetjih. O sprejemanju in predanosti. Navsezadnje pa je Evforija tudi zgodba o potrditvah in osebnih izpolnitvah, o zasluženi evforiji ob opravljenem presežku, kar v življenju iščemo vsi.
Avtoričin knjižni prvenec na pronicljiv in humoren ter stilistično dovršen način opisuje nesrečo med tekaško tekmo v Andori, obdobje okrevanja ter ponoven nastop leto kasneje na 233-kilometrski preizkušnji, ki velja za eno najtežjih na svetu. Slikovitim opisom tega popotovanja dodaja poglobljena razmišljanja o teku in življenju nasploh. Hkrati pa pripoved mojstrsko preplete z zgodbo o šestdnevnem pohodu mulcev vzgojnega zavoda iz Kranja neposredno na morje. Dogajanje prehaja iz zgodbe v zgodbo, ta pa naposled postane ena sama: korak za korakom vsak zmore vse in vsak ima svojo Evforijo.
O avtorici
PETRA VLADIMIROV (1974) je diplomirala je iz psihologije in magistrirala iz sociologije, od leta 2007 je zaposlena v Vzgojnem zavodu Kranj kot vzgojiteljica otrok z motnjami vedenja in čustvovanja. V prostem času teče, da ustvarja zgodbe. Nekaj jih je napletla na klasičnih maratonih, v zadnjih letih jih je dopolnila z udeležbami na domačih in tujih ultratekaških prireditvah. Navdušuje se nad tekmami, ki potekajo v samooskrbi in tako ohranjajo prvinskost izkušnje v neokrnjenem okolju, tek pa dopolnjuje s turnim smučanjem in potovalnim veslanjem.
Leta 2017 se je z Žano Andreevo udeležila Evforije, 233-kilometrske tekaške preizkušnje prek andorskih Pirenejev. Tekmo je zaradi zloma noge zaključila predčasno. Takoj naslednje leto sta se z Žano vrnili, da poravnata račune.
Nastala je ta zgodba.
- »Cilj je le poslednje dejanje v nizu mnogih, prazno samo po sebi. Z vso veličino ga napolni opravljena pot. Žlahtnost se skriva v prepletu predhodnih dogodkov. Nekaterih povsem banalnih, dolgočasnih, na videz nepomembnih, ničvrednih. Drugih zabavnih, napolnjenih s smehom in radostjo. Tudi v tistih težkih, v odvečnih, tako neprijetnih, da bi najraje videl, ko jih ne bi bilo. Cilj jih le zaključi in poveže. Postavi piko in zaokroži zgodbo. Cilj zgodbo konča, da jo lahko razumemo kot celoto, iz njene dovršenosti izbruhne evforija in vse prežame smisel. Prav tisti pomen, ki ga je že zdavnaj v sebi nosil vsak njen drobec, pa se ga takrat, ko se je zgodil, še nisi zavedal. Vsak korak je veličasten. Vsak naslednji korak, vesel, dolgočasen in težak, pravilen in napačen, prav zdaj vsebuje veličino tistega, kar bomo nekoč zaključili. Delec evforije opravljenega presežka. Vsak korak, ki jih nenehno stopamo vsi.« – iz knjige Evforija
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču