Pisatelj Michael Köhlmeier in filozof Konrad Paul Liessmann o skušnjavah Adama in z njim slehernika!

Pisatelj Michael Köhlmeier in filozof Konrad Paul Liessmann o skušnjavah Adama in z njim slehernika! (foto: profimedia) profimedia
18. 2. 2019 | Promocijsko sporočilo

"In znova je nadangel Mihael že čakal pri rajskih vratih in znova je že držal v rokah svoj ognjeni meč ter je pospremil Adama in Evo iz raja. Zunaj so bile mrzle noči in vroči dnevi, da ne bi bila lačna, pa sta morala delati, in nevarnosti sta se morala čuvati, in ko je pošel čas, ki jima je bil odmerjen, takrat sta morala umreti."

V skupni knjigi Kdo ti je povedal, da si nag, Adam? pisatelj Michael Köhlmeier in filozof Konrad Paul Liessmann družno prepleteta starodavne zgodbe in razmisleke, s katerimi starodavne mite in ljudske pripovedke posodobita za potrebe današnjega časa. Z neusahljivo radovednostjo se vsak s svojega zornega kota lotita dvanajstih pojmov, ki od nekdaj burijo človeško domišljijo. Tako kot mnogi pred njima se med drugim tako vprašata: kdo sem, kaj pomeni svoboda in kaj je lepota?

Adamovo jabolko

Prvo jabolko, v katero ugrizni ta zanimivi pisateljski tandem, je: radovednost. In kaj bolje ponazori to neizmerno hrepenenje po spoznanju kot prav svetopisemska zgodba v tistem delu, ko prva človeka premami jabolko z od boga prepovedanega drevesa?

  • ’In končno Eva ni mogla več strpeti, zdelo se ji je, da ne bo mogla preživeti, če ne izkoristi priložnosti: utrgala je plod z drevesa in ga ugriznila. Ko je nato prišel še Adan in videl, kaj je storila Eva, je hotel kar takoj še on, tako da je nazadnje tudi on jedel od tistega drevesa. Tedaj se je zemlja stresla. Tresla se je pod božjimi koraki. Adam in Eva sta se skrila v grmovje. Počepnila sta tja in se nista ganila in sta gledala drug drugega, kot da se ne bi bila še nikoli videla. Zagledala sta se, da sta naga.’

Zgodba, ki nam je vsem dobro znana, se seveda zaključi z izgonom iz raja, filozofski pogled na to starodavno zgodbo pa nas uči povedano ugledati še v drugačni, modernejši luči.

  • jabolko’Interpretacije raja so se že od nekdaj spletale okoli tistega dejanja, po katerem je človek pravzaprav postal človek. V jeziku teologije se imenuje izvirni greh. Toda kaj je izvirni greh? Mar ni prav z njim človek šele postal človek? In ali ni za človeka bistveno, da mora nenehno jesti od drevesa spoznanja? Mar ne bi brez uživanja teh plodov in potemtakem brez zaužitja človeškega samozavedanja ostali navadne živali? Ampak zakaj je moralo s tem priti na svet hkrati tudi zlo? Za tem vprašanjem se skriva še eno: Ali je človek postal zmožen zla šele po tistem, ko je jedel z drevesa spoznanja dobrega in zla – ali je bilo to zaužitje že samo po sebi prvo človekovo zlo dejanje? V kakšnem položaju sta pravzaprav bila prva človeka, ko sta spoznala, da lahko jesta od vseh dreves, razen od enega samega?’

Potem, ko se že zdi, da se med iskanji pomena zgodbe skupaj z avtorjema zapletemo v nova in nova vprašanja, pa se prav zaradi neusmiljenosti izpraševanj zgodijo tudi globoki in hipni uvidi …

  • ’Kdo ti je povedal, da si nag, Adam? To božje vprašanje zadane v pravo jedro, a je kljub temu le retorično. Saj vendar ni bilo nikogar drugega, ki bi bil mogel to oznaniti. Adam sam je bil tisti, ki je odprl oči ter spoznal svojo naravo, svoje telo in svoj spol kot pomanjkljivost. Tak oni nič več nedolžen otrok. Sebe doživlja skozi razliko glede na svojo naravo. Ta pa je poželenje, nagon, sla, spolnost, strast. Red rajskega vrta je tako padel s tečajev. In teh tečajev ni več mogoče uravnavati. Vrnitev v rajni več mogoča, četudi hrepenenje po tem ostaja nezmanjšano. Vsako vračanje k naravi, vsaka idealizacija otroškega in potemtakem nedolžnega stanja bi morala tako rekoč plačati s svobodo. Toda k tej ceni spada tudi strašno spoznanje naše smrtnosti. Četudi nas torej to sploh ne zanima tako zelo natančno, pa velja: kdor je radoveden, mora računati z vsem.’

adam in eva

Priporočamo!

Kdo ti je povedal, da si nag, Adam?

Modrijan PressTo zanimivo knjigo, ki je pred časom izšla v založbi Modrijan, odlikujejo živahne pripovedi, legende, antični miti, svetopisemske zgodbe in pravljice, ki se prepletajo z nitmi modrosti in zapeljujejo moderne bralce, da se o izzivih, ki ju pred njih postavljata pisca, izprašajo še sami.

Avtorja se skozi svojstven literarno-filozofski dialog lotita poglobljenega premisleka na temo radovednosti, dela, zla, maščevanja, užitka, skrivnosti, jaza, lepote, mojstrstva, oblasti, meja in usode.

Michael Köhlmeier je študiral psihologijo, germanistiko, matematiko in filozofijo. Poleg številnih radijskih iger, odrskih del, scenarijev, glasbenih besedil in pesmi je napisal največ proznih besedil, tako krajših, feljstonskih, kakor tudi romanov. Javnosti je znan kot mojstrski pripovedovalec zgodb po antičnih in svetopisemskih motivih. Za svoje delo je prejel veliko literarnih nagrad.

Konrad Paul Liessmann je študiral germanistiko, zgodovino in filozofijo. Je profesor filozofije in znanstveni vodja vsakoletnega simpozija Philosophicum Lech. Napisal je vrsto esejističnih, biografsko – zgodovinskih, teoretskih in polemičnih knjig, kot urednik je poskrbel za objavo velikega števila filozofskih prispevkov. Tudi on je za dosedanje delo prejel številne nagrade.