Pivo - pijača bogov, predsednikov in dobre družbe!

9. 7. 2018 | Vir: Jana
Deli
Pivo - pijača bogov, predsednikov in dobre družbe! (foto: arhiv Združenja slovenskih pivovarn)
arhiv Združenja slovenskih pivovarn

Je tretja najpriljubljenejša tekočina na svetu, takoj za vodo in čajem.

Tudi najstarejši recepti, stari več kot pet tisoč let in napisani na kamnite ploščice v obliki pesmi, so povezani s pivom, prav tako dva od nekdanjih ameriških predsednikov. Benjamin Franklin je rekel: »Pivo je dokaz, da nas ima bog rad in da si želi, da bi bili srečni.« Barack Obama pa je bil prvi ameriški predsednik v zgodovini, ki je izdeloval svoje lastno pivo, imenovano BRO-bama. V Afriki pivo raha izdelujejo iz banan, najmočnejše pivo na svetu pa je snake venom s 67,5 odstotka alkohola. Najdražje pivo na svetu je pivo vielle bon secours, ki ga prodajajo v zgolj enem baru na svetu, v Bierdromu v Londonu, kjer ena steklenica stane nekaj manj kot tisoč evrov. In ko smo ravno na Otoku, od tam prihaja še ena zanimiva raziskava. Samo v Združenem kraljsetvu naj bi se v gostih brkih in bradah vsako leto izgubilo kar 4.500 milijonov litrov piva. O tej priljubljeni pijači, ki je postala tudi nova modna muha s tako imenovano beer yogo, smo se pogovarjali z Alenko Lesjak, generalno sekretarko Združenja slovenskih pivovarn.

Pivo nekoč in danes

Pivo vsebuje skorajda vse minerale, potrebne za preživetje. V srednjeveških časih je bilo zato bistveno za prehranjevanje, saj so bila takrat hranljiva živila zelo redka. Pivo so torej pili zato, da so preživeli. In to ne samo odrasli, nagnili so ga tudi otroci. Lesjakova pravi, da čeprav sestavine v pivu pozitivno prispevajo k prehrani človeka, je treba imeti v mislih, da je treba pivo piti v zmernih količinah in kot del uravnotežene prehrane. Nikakor pa ni primerno za otroke in mla-

dostnike. V Rusiji še do leta 2013 piva niso šteli med alkoholne pijače, ampak med živila. Tudi pri nas še vedno velja za živilo – hrano, ki je izdelek prehrambne industrije. Sicer pa pivo ni zašlo le v kulinariko, ampak tudi v lepotno industrijo. Tako žito kot hmelj sta znana po svojih zelo dobrih lastnostih in že raztopljena v vodi lahko pomenita odlično osnovo za kopeli in maske. Mnogo zdravilišč ponuja take programe.

Kakšni pivci smo Slovenci?

»Uradne statistike nas uvrščajo med precej aktivne pivce alkoholnih pijač, kar je skrb vzbujajoče. Zato je potrebno ozaveščanje ljudi o posledicah prekomernega pitja, potrebna je sprememba kulture pitja. In prav tu se trudimo v Združenju slovenskih pivovarn narediti pomembne, načrtne premike v imenu vseh slovenskih pivovarjev,« pojasnjuje Lesjakova. Tudi kultura pitja piva se spremin-

ja, razlikuje pa se tudi med državami glede na njihovo tradicijo, zgodovino in kulturne navade naroda. »Bolj ko je trg razvit, bolj razvita je kultura pitja piva. Pivo je čedalje bolj primerno za vsako priložnost ob vsaki, še tako imenitni jedi,« pravi sogovornica. Podatki kažejo, da največ piva na prebivalca na svetu popijejo Čehi, sledijo Poljaki, Nemci, Avstrijci, Litvanci, Hrvati. Slovenci smo na devetem mestu, popijemo pa ga 79,5 litra na leto. Se pa te številke razlikujejo glede na način podajanja podatkov, nekateri so prikazani na celotno prebivalstvo, drugi na polnoletno prebivalstvo ali na prebivalstvo, staro več kot 15 let.

Kateri so najbolj nenavadni in novi okusi piva?

Današnja kreativnost v pripravi piv nima meja. Na voljo sta na primer čokoladno pivo in pivo s sadjem, malokdo pa ve, da je pivo lahko tudi koktajl. Predvsem se kombinirajo vedno nove sorte hmelja, zelo priljubljene so hmeljne sorte s sadnimi, citrusnimi notami in vrste piva z drugimi vrstami žitaric, ne le s sladom. »Marsikdo še vedno misli, da citrusne in sadne note prihajajo v pivo z dodatkom arom, vendar v resnici pridejo v pivo z dodatkom hmelja, ki je naravna sestavina piva, kar daje pivu še večjo vrednost. Nekateri kombinirajo pivo celo z vinom, ali ga tudi nekaj let zorijo v lesenih sodih, preden ga ponudijo potrošniku. Na svetu je okoli 400 vrst piva in skoraj vsak dan se rodi kakšna nova. Zelo 'pivove dežele' so v Evropi gotovo Nemčija, Češka in Belgija, a je ravno z razcvetom malih pivovarjev vse več tudi zelo vinskih držav, npr. Italija, Francija, Španija, ki prepoznavajo pivo kot zelo zanimivo pijačo. Širše je to najverjetneje Amerika, zelo veliko sicer evropskih stilov piv je našlo dom čez lužo, poleg drugih,« pravi Lesjakova in dodaja, da glede na tržne deleže velja, da smo Slovenci ljubitelji tradicionalnih okusov.

Pivo in ženske

Včasih so rekli, da ženske, ki pijejo pivo, veljajo za bolj možače, vendar Lesjakova pravi, da gre pri tem le še za stereotip. »Ob vsej novodobni emancipaciji žensk, ob vseh njenih vlogah v družbi je to res samo še preživet, zgodovinski stereotip. Lep, eleganten damski kozarec piva ne naredi nobene ženske bolj možače. Prav nasprotno, pivo je odlična pijača za ženske. Je bogato z vitamini, minerali, aminokislinami in drugimi sestavinami, ki godijo koži, lasem, nohtom in imunskemu sistemu. Ženske to dobro vedo, saj raziskave potrjujejo, da kar 48 % žensk na svetu rade pije pivo, in ta številka, kot kažejo trendi, še narašča ravno z novimi stili piva in novo kulturo pitja piva,« pravi sogovornica.

Pijača bogov, predsednikov in dobre družbe

Kaj je ‌in to poletje med pivi?

Edinstvenost piva je v tem, da lahko s štirimi naravnimi sestavinami, vodo, hmeljem, sladom in kvasom pripravimo nešteto okusov in vrst piva. Tako lahko vsakdo najde pravi okus zase in za vsakega je ob vsakem času nekaj in. »Pivovarji smo veseli tega, da se dviguje zahtevnost kupcev in da kakovost postaja pomembnejša od cene, kar je zelo spodbuden trend tako v Sloveniji kot tudi drugje. Stilov piva pa je vedno več, poleg tradicionalnih smo vedno znova priča oblikovanju novih. Vsakdo lahko najde nekaj zase. V Sloveniji so trenutno poleg klasičnih lager piv, po izkušnjah naših malih pivovarjev, najbolj popularna IPE (Indian Pale Ale), piva z višjo grenčico in hmeljno arom,« pravi Lesjakova. Čedalje bolj priljubljena so tudi kraft piva. V Sloveniji je že okoli 87 malih pivovarn, ki so našle svoje tržne niše in imajo svoj krog kupcev. Postajajo mala podjetja, zaposlujejo, so povezana s svojimi dobavitelji in skupaj dosegajo že okoli 2 % celotne prodaje.

Od pravilne postrežbe do raznovrstnega okusa

Tako kot pri drugih pijačah je pomembno, kako pivo natočimo, pomembna sta primerno izbran in pravilno očiščen kozarec, temperatura strežbe piva. Vsak stil piva zahteva posebno nego, poseben kozarec. Že oblika kozarca močno vpliva na to, kako zaznamo okus, predvsem pa vonj piva, tako je ta občutek pri pitju iz različne embalaže lahko drugačen, čeprav pivovarji pod isto blagovno znamko v različne embalaže napolnijo enako pivo. Lepa navada je pod pravilno natočen kozarec piva postaviti pivski podstavek, ki je še posebej priljubljen pri ljubiteljih piva. Gotovo pa se vse začne s pravilno skladiščenim pivom in načinom postrežbe.

Ali pivo res odžeja?

Lesjakova pravi, da raziskave kažejo, da pivo odžeja, celo bolj kot voda. Tega seveda ne smemo pripisati alkoholu, ki je znan po nasprotnem učinku – dehidraciji, ampak k temu prispevajo druge sestavine piva, med drugim hmelj in vsebnost mineralov, ogljikovih hidratov, beljakovin, vitaminov B ... Pivo je izotonična pijača, zato so brezalkoholna piva primerna tudi za športnike. Priljubljenost brezalkoholnih piv v svetu strmo narašča, je primerna pijača, pravzaprav živilo za vse priložnosti. Tudi pestrost izbire brezalkoholnih piv in njihova kakovost sta čedalje večji.

Kaj pa pivski trebuh?

»Pivo ne vsebuje nobene sestavine, zaradi katere bi lahko trdili, da nastane pivski trebuh. Izziv je v kalorijah. Na to vplivajo preveliki odmerki hrane, sladke pijače, sladice in drugi nezdravi ogljikovi hidrati. Tudi pivo ima kalorije. Deciliter piva ima v povprečju 42 kalorij. Ko zaužijemo več kalorij, kot jih porabimo, se te shranijo v obliki maščobe. Treba je uravnotežiti fizično aktivnost z dnevnim vnosom kalorij. To je skrivnost vseh trebuhov na svetu. Ko primerjamo energijsko vrednost izdelkov, je pomembna navedba volumske enote izdelka. Pri pivskem trebuhu gre torej za stereotip, ki ne drži,« pojasnjuje Lesjakova.

Pivo in zdravje

Pred kratkim je izšla tudi prevedena knjiga Pivo in zdravje, ki je rezultat zbranih strokovnih člankov uglednih strokovnjakov z vsega sveta. »Naše združenje je zagotovilo prevod, ki je prvi slovenski prevod te knjige, čeprav je to že peta izdaja. Strokovni pregled knjige so opravili tudi naši slovenski strokovnjaki, prof. dr. Lovro Stanovnik in doc. dr. Lovro Žiberna z Instituta za farmakologijo Medicinske fakultete. Bralca odgovorno ozavešča o vplivu piva na naše zdravje, da bo znal presoditi, kako se pivo lahko uvršča v njegov način življenja. Nikomur ne svetuje, naj pije pivo, in opozarja na to, katere skupine ljudi alkohola nikakor ne smejo uživati. Ozavešča o tem, pri katerih boleznih se zaradi uživanja alkohola lahko poveča tveganje za razvoj bolezni, pa tudi o tem, pri katerih zmerno uživanje lahko to tveganje celo zmanjša,« razloži Lesjakova. 

Besedilo: Tjaša Platovšek // Fotografije: arhiv Združenja slovenskih pivovarn

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju