Plastična plima: Smeti so ujete že v arktičnem ledu!

Plastična plima: Smeti so ujete že v arktičnem ledu! (foto: SHUTTERSTOCK) SHUTTERSTOCK
Vir: Jana
20. 12. 2018

Zamah z roko nad odvrženo plastično vrečko je gesta, ki je glavni vzrok za plastično plimo. Trdovratni bolezni našega planeta, proti kateri še nismo odkrili cepiva.

Rana planeta, ki jo zadaja človeška roka, postaja vse globlja in neozdravljiva. Novica, ki je odjeknila tik pred izidom naše revije, je zgolj še eno opozorilo, zaradi katerega bi se morali zamisliti.

Na obalo indonezijskega otoka Sulavezi, vzhodno od Bornea, je naplavilo mrtvega kita. Kar ni prvič letos. Orjaško, graciozno bitje je ljudem povedalo resnico na obdukciji; v želodcu je imelo več kot tisoč kosov plastike – med drugim obutev, plastenke, vrečke, plastične kozarce. Za celih 6 kilogramov, kar se za vrsto naplavljenega kita, ki v povprečju doseže poštenih 57 ton, zdi zanemarljiva vrednost, pa vendar. Gre za še eno kapljo v morje skrbi okoljskih in vladnih uradnikov, ene najbolj naravi neprijaznih držav sveta. Indonezija ponuja dom 260 milijonom ljudem in je drugi največji onesnaževalec, takoj za Kitajsko.

To trdi študija, ki je bila januarja letos objavljena v reviji Science. Letno namreč proizvede več kot 3 milijone ton plastičnih odpadkov, od tega jih kar tretjina pristane v največjih morjih sveta. Luhut Binsar Pandjaitan je indonezijski minister za pomorske zadeve. Po njegovem mnenju bi moralo odkritje naplavljenega kita predramiti prebivalstvo iz trdnega spanca. Obenem trdi, da se vlada trudi zmanjšati vnos plastičnih odpadkov v družbi – iz trgovin odstranjujejo plastične vrečke, v šolah predavajo in širijo zavest o tem med mlajšimi generacijami. Do leta 2025 želijo stopnjo odpadkov znižati za 70 odstotkov. Velik cilj, ki bo svoj namen dosegel le, če bodo ljudje spoznali, da gre za skupnega sovražnika.

Plastično onesnaževanje je brez ovinkarjenja največja grožnja za morska bivališča živali in rastlin in ne nazadnje za globalno človeštvo. Letno v vodi pristane 8 milijonov plastike. Od plastenk in vrečk do mikroplastičnih delcev. Z njimi se živali dušijo, vanje se zapletajo želve in morske ptice, mašijo se prebavni trakti bitij, ki delce zmotno zamenjajo za prehranjevalni nabor. Smeti so ujete že v arktičnem ledu.

Znanstveniki svarijo, da se bo količina smeti v zgolj desetletju potrojila, in če človeštvo porasta onesnaževanja ne bo vsaj omejilo, če že ne zaustavilo, bo do leta 2050 v morju plavalo več plastike kot morskih bitij. Da gre za neizbežno usodo, priča dejstvo, da plastika ni le trdno vstopila v vse ravni oceanske prehranjevalne verige, temveč sega tudi na kopno. Zaskrbljujoče je dejstvo, da so pred kratkim prvič odkrili mikroplastiko v naših telesih. Plastika se na koncu, skrita v morski hrani, znajde na jedilni mizi. Tudi na vašem krožniku.

Evropejci smo zaskrbljeni

Evropska komisija je letošnjega maja dala v razpravo predlog Direktive o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na okolje. Po glasovanju na evropskem Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane, ki ga sestavlja vseh osem političnih skupin, je bilo poročilo sprejelo z veliko večino. Direktiva namreč ureja področje ravnanja s plastičnimi izdelki za enkratno uporabo, poleg tega pa razširja odgovornost proizvajalcev. Predlagan je bil 0-odstotni cilj zbiranja plastenk za pijače. Predlog direktive je sprožil burno razpravo, a Vlada Republike Slovenije je do predloga same direktive že sprejela stališče. Direktivo v splošnem podpira in jo vidi kot pomemben prispevek pri iskanju inovativnih rešitev za nove poslovne modele ter alternativne proizvode za enkratno in večkratno uporabo.

Podpira jasnejše definicije izdelkov za enkratno uporabo, prizadevanja za izvzetje določenih sestavljenih materialov pa bi lahko spodbudilo trg k večji uporabi teh, saj zanje prepovedi direktive in določbe razširjene odgovornosti ne bi več veljale. Večina, kar 87 odstotkov Evropejcev, je glede vpliva plastike na okolje občutno zaskrbljena, zahteve po sistemskih spremembah in spremembe na ravni proizvajalcev so postale stalnica. Poročilo Greenpeacea namreč kaže, da podjetja v sektorju FMCG (Blago široke potrošnje) le še povečujejo količino plastične embalaže za enkratno uporabo. Posledično zamenjave materialov ni na vidiku, njihove dolgoročne rešitve pa so usmerjene zgolj v ravnanje z embalažo, in ne preprečevanje njenega nastanka, kar bi bilo pravzaprav ključnega pomena.

Tako se jim pridružujejo Ekologi brez meja, ki skupaj z drugimi organizacijami pozdravljajo direktivo in spodbujajo evropske poslance k njeni ambiciozni implementaciji. V sklopu načrta 'čisto za vedno' bodo prizadevanja ekologov za zmanjšanje plastike za enkratno uporabo v prihodnjih mesecih predstavljena tudi v projektu Plastika naša vsakdanja.

Skupaj ustavimo onesnaževanje morja s plastiko

Za čistejši planet si prizadevajo tudi pri avtomobilski znamki Volvo. Sprašujejo se, iz česa so narejene sanje in sami tudi poiščejo odgovor – po navdihu unikatne mešanice materialov, ki notranjosti jeklenega konjička zagotavljajo izjemen slog. V Volvu so nekaj najbolj nenavadnih materialov, ki si utirajo pot na trg, uporabili za namen doseganja edinstvenosti in odstopanja od preostalih avtomobilskih ponudnikov.

Navdihuje jih skandinavski občutek za naravo, s čimer sovpada globalna pobuda, ki se je udeležujejo uslužbenci podjetja z vsega sveta. Čiščenje plaž je v sklopu okoljske kampanje Clean Seas, sprožene v Združenih narodih, v polnem teku. Projektu so nadeli ime Adriatic Plastic Challenge, simbolično, saj gre za iskanje novih zornih kotov za zmanjševanje plastičnega onesnaževanja svetovnih voda. Na inovativne načine poskušajo ustaviti uničevalno plastično plimo.

Že v prvih junijskih dneh so v sodelovanju z lokalnim združenjem Zona in potapljaškim klubom DPDSR očistili plažo in morje na področju Materade v hrvaškem Poreču. Sodelujoči so zbirali odpadke, jih prebirali, opisali in usmerili v reciklažo. Gre za kreativni izziv, ki je na svoj način pripomogel k razrešitvi problematike plastičnega onesnaževanja morja. Iskali so ekipe in posameznike, ki so iskali odgovore na tri ključna vprašanja; kako plastiko učinkovito odstraniti iz morja in z obale, kaj z njo storiti ter kako zmanjšati njen dotok v morje in na obalo.

Volvu je s projektom uspelo pritegniti pestro paleto mislecev, ustvarjalcev, oblikovalcev pa tudi inženirjev, znanstvenikov, celo podjetnikov in profesorjev in študentov. V ostri konkurenci je naslov zmagovalca osvojila ekipa 'Zlarin - otok brez plastike', z vizijo, da otok Zlarin spremeni v prvi hrvaški otok brez plastike za enkratno uporabo. Ekipa je razvila model, s katerim bo v prihodnjem letu dni preprečila dotok tovrstne plastike na otok. To bo uresničeno tako, da bodo plastične vrečke nadomeščene s papirnatimi in platnenimi, plastične kozarce in jedilni pribor pa bodo zamenjale okolju prijaznejše rešitve. Projekt že podpirata tako lokalno prebivalstvo kot turistična skupnost otoka Zlarin.

Besedilo: Neja Drozg // Fotografije: Arhiv Volvo Cars Slovenija, Shutterstock

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri