Dr. Bogo Zupančič je zgodovinar arhitekture in kustos za novejšo slovensko arhitekturo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, ki med drugim poglobljeno raziskuje delo Jožeta Plečnika. Z njim smo se pogovarjali ob izidu njegove knjige o mojstrovih učencih.
Story: Pred časom je izšla vaša knjiga Plečnikovi študenti in drugi jugoslovanski arhitekti v Le Corbusierovem ateljeju. Gre za mlade arhitekte, ki so iz Ljubljane v tridesetih odhajali v Pariz na izpopolnjevanje h guruju moderne arhitekture. Kako napredna je bila naša takratna, torej predvojna arhitektura?
Kljub odmaknjenosti od evropskih središč je naše arhitekturno dogajanje zanimivo predvsem s Plečnikovim modernim klasicizmom v Ljubljani. Plečnikova šola je bila vrhunska. To so trdili arhitekti Le Corbusier, Auguste Perret, Juraj Neidhardt ... Scena je imela dva pola, tako zaradi različnih osebnosti obeh profesorjev na fakulteti, Plečnika in Vurnika, kot vsebinsko, torej tradicionalizem in modernizem. Podobno je bilo drugje po svetu. Plečnik je s svojim krogom obvladoval in ustvaril Ljubljano, zato je tudi Plečnikova, s postavljanjem klasičnega nabora stavb, šol, stadiona, knjižnice, tržnice, pokopališča ... Maloštevilni moderni arhitekti, izšolani v tujini ali doma, niso imeli česa pokazati, razen morda še Vladimir Šubic in Josip Costaperaria. Kar 20 odstotkov Plečnikovih študentov in študentk pa je šlo v Pariz, kar je za tisti čas ogromno.
Story: Med imeni zasledimo nekaj žensk. Kakšen je bil njihov položaj, so imele možnosti za delo?
V knjigi sta podrobno predstavljeni Gizela Šuklje in Ksenija Grisogono. Ženske so se počasi in vse bolj uveljavljale v arhitekturi, bile so iz intelektualnih ali premožnejših družin. Prva arhitektka, ki je diplomirala na oddelku, je bila Dušana Šantel pri prof. Vurniku, sledila ji je Gizela Šuklje pri prof. Plečniku. Slednja je pri Plečniku 'prebila led' in postala njegova asistentka-volonterka. Zanj je risala načrte, ogromno njih. Po letu 1945 se je na oddelku za arhitekturo povečalo število arhitektk, danes že prevladujejo. Njihova domena je bila sprva notranja oprema stanovanj in drugo, po vojni se je vse spremenilo, danes še bolj.
Story: Kaj je za vas kakovostna arhitektura?
Njen nagovor mora biti večplasten, ob tem mora biti uporabna, imeti mora pravo konstrukcijo, pa tako osebno kot umetniško noto, biti mora prijetna za oko in bivanje ... Plečnikova arhitektura je nabita s pomeni, inovativna, z obrtništvom povezana, Le Corbusierova pa nekoliko hladna, bolj revolucionarna, industrijska in eksperimentalna.
Story: Lahko na kratko primerjate predvojno in socialistično jugoslovansko arhitekturo ter arhitekturo v današnji Sloveniji?
Prav zaradi Plečnikovih bogatih izkušenj in njegove moralne avtoritete se je gradilo z razmislekom, ni se toliko špekuliralo, kot se danes. Slovenska prestolnica je nastajala postopoma, s skromnimi sredstvi občine in brez večje finančne pomoči Beograda, zelo domiselno, na najbolj zanimivih urbanih točkah v mestu, kot sta rimsko in srednjeveško obzidje. Plečnikova dela so tako postala pravi svetovni fenomen glede kakovosti! V SFRJ so bili slovenski arhitekti v ospredju modernizacije družbe, vendar so se že kmalu odvrnili od ortodoksnih modernističnih načel in zašli v naprednejše tokove, kot so jih poznali v Skandinaviji, Nemčiji, ZDA, Japonski ... V Jugoslaviji so nam le s težavo sledili ... Danes se vsi izgubljamo v globalizmu!
Story: Kako gradimo danes?
Vsi špekulirajo na vseh ravneh, gradi se potratno, tudi koruptivno, vse v skladu z neoliberalno doktrino. To pomeni graditi čim več in kjerkoli, ne pa na pravih lokacijah pravih stavb. Ta vseslovenska raztezajoča obcestna zazidava ni nič kaj zanimiva, prej obratno! Javni in skupni prostori se privatizirajo, krčijo, po drugi omogočamo arhitekturni ekskluzivizem za najbogatejše?
Story: Kaj menite o arhitekturni podobi našega podeželja?
Veliko starega pa tudi modernega, lepega in dobrega je bilo uničenega, kar je slabo zaradi regijskega turističnega razvoja! So pa denimo čudovita Goriška brda odličen primer uspešnega lokalnega razvoja! Veste, pri nas bi vsi vse razvijali predvsem z javnim denarjem!?
Story: Katera zgradba v Sloveniji in katera v Ljubljani vas najbolj fascinira in zakaj?
Če bi zgradili Plečnikov parlament leta 1947, bi bili že takrat svetovno prepoznavni. Nebotičnik je druga 'moja' stavba, s katero sem se intenzivno ukvarjal, ki je vnesla duh ameriških velemest v malo Ljubljano.
Besedilo: Lena Kreutz // Fotografije: Janez Vlachy, Igor Zaplatil
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
