Na začetku postopka je državno tožilstvo prebralo obtožnico, ki obtoženim očita enajst kaznivih dejanj povzročitve smrti iz malomarnosti in sedem kaznivih dejanj povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti, je sporočil tiskovni predstavnik sodišča.
Klobasice, prekrite s plesnijo, bakterija listerija, vonj po razpadanju – in enajst smrtnih žrtev. Skoraj sedem let po enem največjih nemških prehranskih škandalov se je na deželnem sodišču v Kasslu začelo sojenje nekdanjim vodilnim v podjetju za proizvodnjo klobas Wilke, poročajo nemški mediji. Na zatožni klopi sedijo nekdanji generalni direktor Klaus Peter Rohloff (57), njegov namestnik Ronny M. (55) in vodja proizvodnje Frank Walter S. (58).
Na začetku postopka je državno tožilstvo prebralo obtožnico, ki obtoženim očita enajst kaznivih dejanj povzročitve smrti iz malomarnosti in sedem kaznivih dejanj povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti, je sporočil tiskovni predstavnik sodišča. Po navedbah tožilstva je zaradi okuženih mesnih izdelkov umrlo enajst ljudi, med njimi tudi prebivalci Berlina in Brandenburga. Tožilci menijo, da so bile klobase, okužene z bakterijo listerijo, več let na trgu.
Zaradi okužbe naj bi umrlo enajst ljudi, starih med 47 in 86 let. Po podatkih tožilstva so bili umrli iz Severnega Porenja - Vestfalije, Bavarske, Baden-Württemberga, Brandenburga, Spodnje Saške, Saške, Berlina in Posarja. Hudo je zbolelo še sedem ljudi. Posebej tragično je, da je bilo med obolelimi veliko bolnišničnih pacientov in stanovalcev domov za starejše. Inštitut Roberta Kocha je pozneje uspel vse primere povezati z istim sevom bakterije listerije, preiskava pa je nato pripeljala do podjetja Wilke v kraju Twistetal na severu Hessna.
Razmere v proizvodnem obratu naj bi bile katastrofalne. Po razkritju afere so v javnost prišle fotografije plesnivih klobas in umazanih proizvodnih prostorov. Inšpektorji so obrat opisali kot idealno gojišče za bakterijo listerijo. V dvigalu, ki so ga uporabljali za prevoz nepakiranih klobas in drugih mesnih izdelkov, so zaznali celo močan vonj po gnitju. Tožilstvo trdi tudi, da so pokvarjene izdelke znova predelovali in prodajali, v nekaterih primerih celo z novim rokom uporabnosti. Poleg tega naj bi podjetje kljub pozitivnim internim testom na salmonelo in listerijo opustilo obvezni odpoklic izdelkov.
Po navedbah tožilstva je bil glavni motiv finančne narave. Odgovorni naj bi želeli preprečiti izgubo prihodkov podjetja. Mnogi svojci žrtev se sprašujejo, zakaj se sojenje začenja šele zdaj. Razlog je predvsem izjemna obsežnost primera. Preiskovalni spis obsega kar 160 fasciklov, obtožnica pa skoraj 200 strani. Poleg tega je bilo treba razrešiti številna zapletena vprašanja s področja zakonodaje o varnosti hrane in evropskih predpisov. Državno tožilstvo je obtožnico vložilo že konec leta 2022, nato pa je moralo sodišče pregledati obsežno dokumentacijo.
Del prvotne obtožnice je sodišče sprva zavrnilo, spori glede tega pa so povzročili dodatne zamude. Za nekatere prvotne očitke je medtem nastopilo tudi zastaranje. Za zdaj je razpisanih več kot deset obravnav. Ključno vprašanje sojenja bo, ali bo mogoče dokazati, da so bile prav klobase podjetja Wilke vzrok smrti enajstih ljudi. O tem bodo v prihodnjih tednih pričali številni izvedenci in strokovnjaki.
Podjetje Wilke je svojo zgodbo začelo leta 1936, ko je Reinhard Wilke v kraju Twistetal-Berndorf odprl majhno vaško mesnico. Na spletni strani podjetja so še pred leti poudarjali tradicijo in prašiče, ki so se prosto valjali v blatu pred mesnico, resničnost pa se je pozneje izkazala za povsem drugačno. Pred zaprtjem je podjetje v 25.000 kvadratnih metrov velikem obratu tedensko proizvedlo približno 300 ton klobas.
Izdelkov niso prodajali le pod blagovno znamko Wilke, temveč so z njimi oskrbovali tudi velike kupce, med njimi trgovsko verigo Metro, restavracije Ikea, študentske menze v Giessnu in Marburgu ter velike kuhinje Univerzitetne bolnišnice Giessen-Marburg, poročajo nemški mediji. Wilkejevi izdelki so tako končali na krožnikih številnih ljudi, ne da bi ti sploh vedeli, od kod prihajajo, podjetje pa je svoje mesne izdelke izvažalo tudi v številne države po svetu.