Okužba s pnevmokoki je najpogostejša pri majhnih otrocih in starejših od 65 let. Več kot deset odstotkov starejših zaradi pnevmokokne pljučnice tudi umre.
Streptococcus pneumoniae ali pnevmokoki so bakterije, ki povzročajo različne bolezni, med drugim vnetje srednjega ušesa, sepso, meningitis, najpogosteje pa pnevmokokno pljučnico. Pnevmokoki pogosto bivajo v nosno-žrelnem predelu povsem zdravih ljudi. Prenašajo se kapljično, zato se lahko bakterija sprošča ob kašljanju, kihanju in govorjenju. Ob zmanjšani odpornosti ali poprejšnji virusni okužbi, denimo gripi, se bakterija iz nosno-žrelnega predela lahko prenese v različne dele telesa. Pnevmokokne okužbe najbolj ogrožajo majhne otroke in starejše od 65 let, zlasti če imajo kronične bolezni obtočil, dihal, jeter ali sladkorno bolezen.
V Sloveniji je breme invazivnih in neinvazivnih pnevmokoknih okužb veliko. Pri starejših gre največkrat za pnevmokokno pljučnico, zaradi katere je v slovenske bolnišnice vsako leto sprejetih med pet in sedem tisoč bolnikov, pojasnjuje prof. dr. Franc Strle, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in dodaja: »Običajno se bolezen pojavi nenadoma, bolnik ima mrzlico, vročino, razmeroma zelo hitro, že po nekaj urah kašlja. Izpljunek je gnojen, lahko rdeč. Nekateri bolniki težko dihajo, lovijo sapo, imajo premalo kisika, lahko pa odpove še kaj drugega. Žalostno, ampak kljub vsemu napredku, na katerega se tako zanašamo in o njem veliko govorimo, zaradi pljučnice umre več kot 10 odstotkov starostnikov, umrejo pa tudi nekateri mladi.
Dejavniki tveganja
Epidemiologinja prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., s celjske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, poudarja, da čim starejši so ljudje, več imajo kroničnih bolezni in bolj ranljivi so za okužbo s pnevmokoki: »Pomembni dejavniki tveganja za pnevmokokne okužbe so vsekakor kronične bolezni, kolektivno varstvo oziroma domovi za starejše občane, motnja v imunskem sistemu, prenaseljenost, tudi slabše socialne razmere, druge pridružene bolezni, kajenje, alkoholizem in virusne okužbe dihal, predvsem gripa.« Obolevnost za gripo in povečana obolevnost za pnevmokoknimi okužbami sta namreč povezani, posebej v zimskem času, ko beležijo tudi povečano smrtnost zaradi pljučnic. Ali kot pravi primarijka Trop Skaza: »Virus gripe dejansko odpre vrata pnevmokokom, ki lahko potem pridrvijo iz zgornjih v spodnja dihala, v pljuča, to pa se razvije v pnevmokokno pljučnico.«
Priporočljivo je cepljenje
Bolezni, ki jih povzročajo pnevmokoki, zdravijo z antibiotiki. Če je zdravljenje pravočasno, je običajno tudi uspešno, vendar delež pnevmokokov, ki so odporni proti antibiotikom, narašča. Zato je preprečevanje teh okužb vse bolj pomembno. Pnevmokokne okužbe je mogoče preprečiti s cepljenjem. V Sloveniji je sistematično prostovoljno cepljenje dojenčkov proti pnevmokoknim okužbam na voljo od leta 2015, saj se Slovenija z bremenom s pnevmokoki povzročenih okužb pri otrocih uvršča med države z največjim tveganjem.
Cepljenje je brezplačno tudi za nekatere skupine kroničnih bolnikov, ki jih povzema asist. Zoran Simonović iz mariborske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje: »To so bolniki po presaditvi kostnega mozga, ljudje brez vranice, okuženi s HIV, bolniki s kronično ledvično odpovedjo, nefrotskim sindromom, bolniki na imunosupresivnem zdravljenju, obsevanju, bolniki s hudo imunsko pomanjkljivostjo ter onkološki in hematološki bolniki.«
Za vse preostale pa je cepljenje, najpogosteje zadostuje en domerek cepiva, samoplačniško. Po predhodni najavi se lahko proti pnevmokoknim okužbam cepite v cepilni ambulanti svojega zdravstvenega doma in v ambulantah območnih enot Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V Sloveniji je sicer precepljenost proti gripi in pnevmokoknim okužbam precej nizka. Zanjo se odloča relativno nizek delež prebivalstva in celo zdravstvenih delavcev, ki so virusnim in bakterijskim okužbam še posebej izpostavljeni. Prof. dr. Franc Strle ugotavlja, da smo na nek način dekadentna družba in sklene: »Ne le v Sloveniji, temveč na zahodu nasploh je opaziti, da avtoritete ne pomenijo nič ali pa celo minus. Bistveno bolj moderno je, da si proti kot pa za. In imaš samo pravice, ne pa dolžnosti, in vidiš samo pravice, dolžnosti pa šele potem, ko se ti kaj zgodi.«
Besedilo: Slavka Brajović Hajdenkumer // Fotografije: Shutterstock
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
