Po osmih letih spet imamo svojo nacionalno hišo na OI!

Zato je še kako pomembno, da ima država na igrah svojo nacionalno hišo. Slovenska hiša na OI v Pjongčangu je skupen projekt agencije arnoldvuga+, odgovorne za celostno grafično podobo, in arhitekturnega biroja Gregorc Vrhovec, avtorjev prostorske zasnove.

O hiši in njeni podobi smo se pogovarjali z arhitektoma Vanjo Gregorc in Alešem Vrhovcem, ki sta se z veseljem odzvala vabilu Olimpijskega komiteja Slovenije. Povedala sta, da je bilo sodelovanje z vsemi akterji odlično in polno entuziazma. »Z agencijo arnoldvuga+ smo že sodelovali pri projektu SOIC, to je Olimpijskega izobraževalnega centra (muzeja olimpizma) v Ljubljani, zanj smo konec preteklega leta prejeli tudi priznanje za vrhunski oblikovalski dosežek Društva oblikovalcev Slovenije,« začne Aleš Vrhovec, kar je vodilo k povabilu, da biroju Gregorc Vrhovec arhitekti zaupajo tudi prostorsko zasnovo interjerja Slovenske hiše v Pjongčangu.

Slovenija v družbi zahodnih alpskih velesil

Slovenska hiša je v zimskem športnem središču Alpensia. Po osmih letih jo spet imamo, kar ni tako samoumevno, saj je marsikatera država nima. Iz več razlogov je pomembno, da ima država svojo nacionalno hišo, predvsem zaradi gospodarske promocije in sklepanja poslov. »Slovenska hiša je prostor, velik približno 150 kvadratnih metrov, ki ga je naša država najela (konkretno gre za recepcijo golfišča), mi pa smo ga začasno uredili in opremili v značilno slovenskem duhu,« nadaljuje Vrhovec. V njem bodo potekali družabni dogodki, predstavitve slovenskih športnikov in podjetij, slavja ob doseženih športnih uspehih ... V neposredni bližini objekta, v katerem je, imajo svoje nacionalne hiše še države, v katerih alpsko in nordijsko smučanje tako kot v Sloveniji predstavlja enega od stebrov športne uspešnosti, to so Nemčija, Avstrija, Švedska, Italija, Švica in ZDA. »To pomeni, da je Slovenija na letošnjih zimskih olimpijskih igrah v najboljši družbi,« poudari Vanja Gregorc.

Hiša je zasnovana zelo polifunkcionalno. Precej zahtevno je bilo zadovoljiti številnim elementom in potrebam. »Osnovna ideja je bila, da se predstavimo kot tradicionalno alpska država s pomočjo materiala - les. To značilnost sva poskušala v Korejo prenesti na sodoben, hkrati pa seveda nekoliko arhaičen način s tradicionalnimi elementi naše ljudske arhitekture in načina bivanja,« pripovedujeta Vanja Gregorc in Aleš Vrhovec, ki sta v svoji karieri zasnovala že vrsto manjših turističnih objektov, predvsem v alpskem okolju naše Gorenjske. »Alpsko naravo naše države smo hoteli kar se da izpostaviti, smo se pa pri tem malo zgledovali tudi pri sosedih, ki takšen koncept že vrsto let uspešno prodajajo in prav na takšnih dogodkih naredijo največ poslov,« poudarja Vrhovec.

Lampijoni dobrih želja

Kot osrednji element, ki predstavlja poklon tradiciji države gostiteljice, so si zamislili veliko svetlobno telo, nekakšen mitski lestenec, ki ga sestavlja množica lampijonov dobrih želja, ki jih že stoletja uporabljajo v vseh azijskih kulturah. Slovenski lampijoni so v beli barvi, nanje pa so pripeta sporočila za mir, ljubezen, srečo in seveda športni uspeh, ki so jih posebej za to priložnost našim olimpijcem v pozdrav in spodbudo napisali otroci slovenskih osnovnih šol. Drugi element je kurent, ki predstavlja slovensko etnografsko dediščino ter jo povezuje z zelo živo korejsko animistično tradicijo.

»Ko sva si deželo ogledala, sva ugotovila, da smo si sicer zelo različni, se pa v določenih stvareh lahko srečamo,« razlaga Aleš Vrhovec in ena od takšnih stvari je tudi povezanost z naravo in verovanje v njene moči in duhove. Poleg nematerialne kulturne dediščine državi nekako nezavedno povezuje tudi arhitektura, denimo tradicionalni korejski budistični tempelj, ki s svojo formo neposredno komunicira s slovenskim kozolcem. »Poskusili smo povezati slovensko in korejsko tradicijo, tako prostorsko kot duhovno, seveda v korist poglobljenega gospodarskega sodelovanja, na čelu katerega je družba Kolektor, tudi glavni sponzor Slovenske hiše,« pripoveduje Vrhovec.

Kozolec, kurent in gostilna

Interjer so razdelili na tri ambiente: oder prvakov, namenjen podelitvam priznanj in nastopom za širšo javnost, gostilna, namenjena druženju, ter dnevna soba z avditorijem, ki ima tudi senčila za okna, za avdiovizualne predstavitve, pogovore in dogodke bolj formalnega značaja. Gostilna je osrednji prostor gostoljubnosti Slovenske hiše. Od osrednje avle jo loči stena v obliki kozolca, ki bo obenem povezovalni element med zunanjim in notranjim prostorom ter kulinarična promenada z domačimi dobrotami Hiše kulinarike Jezeršek.

Kozolec ima v tej zgodbi poleg estetske in simbolne vrednosti tudi marketinško vlogo, saj deluje kot oglaševalski pano - t. i. hlapci (nekoč so jih uporabljali pri spravilu sena, da so nanje sedli in seno zlagali med tramove) delujejo kot nosilci logotipov podjetij, blagovnih znamk in produktov, ki jim bodo v vitrinah dodali tudi posamezne predmete, ki predstavljajo našo državo v zgodovinskem in etnografskem smislu, kot sta denimo repliki znamenite neandertalčeve piščali iz Divjih bab ter kolesa z Ljubljanskega barja. Po tleh so položili gumo, ki se uporablja na pohodnih površinah na smučiščih, s čimer so hoteli poudariti, da Slovenija premore tudi moderna zimskošportna središča.

Dnevna soba je preslikava slovenske izbe, masiven surovi les pa ji daje značilno toplino, vonj in domačnost in ima tudi žaluzije. »Slovenijo želimo promovirati kot alpsko, smučarsko in nasploh športno deželo,« izpostavlja Vanja Gregorc. Prostori so opremljeni z modularnim pohištvom iz filca podjetja Lina Furniture, masivne lesene elemente so izdelali v Hosekri, medtem ko je podjetje Arcadia izdelalo ogrodje za lestenec s pozdravnimi lampijoni. Stene so opremljene z velikimi fotografijami nekaterih znamenitosti Slovenije, predstavlja se tudi prestolnica s svojim zmajem - ta pomeni še eno povezavo z azijskim prostorom, kjer zmaj velja za bitje s posebno močjo. <

Besedilo: Smilja Štravs // Fotografije: arhiv Gregorc Vrhovec arhitekti

Novo na Metroplay: Dedek Mraz opozarja: "Starši, ne delite otrok na pridne in poredne!"