Po umetnosti dobrega življenja po dansko še iskanje sreče z Lykke!

6. 10. 2018
Deli
Po umetnosti dobrega življenja po dansko še iskanje sreče z Lykke! (foto: profimedia)
profimedia

Na srečo, ki ji Danci pravijo lykke, se verjetno nihče ne spozna bolje kot Meik Wiking, direktor Inštituta za raziskovanje sreče v Kobenhavnu in pisec prodajne uspešnice Hygge – umetnost dobrega življenja po dansko.

Ker je avtor prepričan, da se od najbolj srečnih ljudi na svetu lahko s pridom učimo mojstrstva sreče tudi drugi, je še enkrat sedel za tipkovnico, da bi v knjigo s preprostim naslovom Lykke (kar po dansko pomeni sreča) zapisal izsledke raziskovanja iskanja zadovoljstva, ki je doma tako na Danskem kot širom sveta.

Ali, kot je uvodoma tudi sam zapisal v svoji novi knjigi: »Kot direktor inštituta sem imel priložnost govoriti z ljudmi z vseh koncev sveta, od kobenhavnskih županov do prodajalcev ulične hrane v Mehiki, od indijskih taksistov do ministra za srečo v Združenih arabskih emiratih. Pri tem sem spoznal dvoje: naj smo Danci, Mehičani, Indijci, Arabci ali karkoli tretjega, smo najprej in predvsem ljudje. Nismo si tako različni, kot mislimo. Upi tistih v Kobenhavnu in Guadalajari in sanje tistih v New Yorku, Delhiju in Dubaju se vrtijo okoli istega: sreče. Danska beseda za ’srečo’ je lykke, vendar ji lahko rečete tudi felicidad v španščini, Gluck v nemščini ali bonheur v francoščini. Naj ji pravite tako ali drugače, boste s pravljicami v vsakem kotičku sveta otrokom v učilnici na obraz vedno pričarali nasmeh.«

Pričakujte, da vas bo Meik Wiking s svojo novo privlačno knjigo odpeljal na lov za zakladi, ki odpirajo vrata v dobro življenje.

Najprej pa …

Indija Koromandija

Danska že nekaj let zapored pridno kraljuje na vrhu globalne lestvice najsrečnejše države na svetu, nje glavno mesto pa velja celo za prestolnico sreče.

»Ob obali se sprehaja par, ki ima skupaj dvainpetdeset tednov plačanega porodniškega in očetovskega dopusta. V čistem morju v pristanišču plava skupina študentov, ki jim ni treba plačevati študija in od države vsak mesec dobijo še 700 evrov (po obdavčitvi). Na Danskem vse teče brez zapletov. No, skoraj vse. Pred štirimi leti je neki vlak zamudil pet minut. Vsakemu potniku posebej se je pisno opravičil sam minister in mu v nadomestilo ponudil dizajnerski stol po lastni izbiri.«

Po drugi strani pa je Danska tudi država, v kateri plačujejo najvišje davke na svetu, zaradi česar se mnogi (tudi pri nas) sprašujejo, kako je mogoče, da so potem lahko tako zelo srečni.

»Toda Danci smo srečni ne kljub visokim davkom, temveč prav zaradi njih,« je jasen Meik Wiking, ki to zanimivo dejstvo nato tudi razloži: »Po Gallupovi anketi iz leta 2014 skoraj devet od desetih prebivalcev Danske pravi, da radi plačujejo davke. Predvsem zato, ker vedo, da sreča ne temelji na nakupu večjega avtomobila, ampak na gotovosti, da bodo njihovi najbližji v stiski deležni pomoči. V nordijskih državah se zelo dobro zavedamo, da sta dobro življenje in skupno dobro povezana. Ne plačujemo davkov, temveč si kupujemo kakovostno življenje in vlagamo v svojo skupnost.«

V resnici bi torej ne smeli biti presenečeni, da se ta miroljubna mala deželica, ki se ponaša z brezplačnim zdravstvenim varstvom za vse državljane, možnostjo študija za vse otroke in deklicami, ki bi nekoč rade postale predsednice vlade, po merilih Združenih narodov vsako leto in redno uvršča med najsrečnejše države na svetu. In to navkljub temu, da nje veliki poznavalec Meik Wiking trdi, da tudi danska družba nikakor ni popolna. Tudi v deželi Danski namreč obstajajo zelo srečni Danci in zelo nesrečni Danci, prav tako kot so lahko zelo srečni in zelo nesrečni tudi Japonci.

»Eno je proučevati socialne politike določene države, nekaj povsem drugega pa naše vedenje in pristop do življenje,« je na tem mestu še jasen Meik Wiking, ki se je raziskovanja sreče lotil tako, da si je pod drobnogled vzel naslednjih šest dejavnikov:

  • povezanost oziroma pripadnost skupnosti,
  • denar,
  • zdravje,
  • svobodo,
  • zaupanje
  • in dobroto.

Vsakemu od teh dejavnikov je v knjigi Lykke namenil tudi svoje ločeno poglavje, v katerem pojasni, kako ti vplivajo na splošno zadovoljstvo.

Ker si boste vse našteto lahko podrobno prebrali v knjigi Lykke, ki je v slovenskem prevodu pred dnevi izšla v založbi Učil International, vas v nadaljevanju vabimo le še k razmisleku o vse bolj razširjenem trendu posebnih stanovanjskih skupnosti, ki jim Danci pravijo bofaellesskab.

Sreča v skupnosti

»Kraj se imenuje Faelleshaven. Tudi to je seveda zloženka. Faelles pomni ’skupen’, haven pa ’vrt’. Sicer pa gre za boefaellesskab. Faellesskab pomeni ’skupnost’, bo pa ’živeti’. Bofaelleskab je oblika stanovanjske skupnosti, ki se je razvila na Danskem, a se hitro širi tudi po Skandinaviji in drugje.«

Takšne skupnosti so v zadnjih letih pričeli ustanavljati tako družine kot posamezniki, ki niso bili več zadovoljni s sodobnim načinom življenja. Eden izmed pobudnikov takšnih skupnosti je bil že pred desetletji tudi Bodil Graa, ki je za enega od danskih časopisov napisal prispevek z naslovom ’Otroci bi morali imeti sto staršev’. Njegova pobuda je naletela na številna odprta ušesa in pet let kasneje, torej leta 1972, je v bližini kraja Hillerod nastala skupnost Saetterdammen, ki jo sestavlja 27 posameznih hiš z velikim skupinskim domom. V tej skupnosti še vedno živi sedemdeset prebivalcev, čakalna doba za preselitev tja pa se iz leta v leto le še daljša.

»Danes na Danskem v čedalje priljubljenejših stanovanjskih skupnosti živi že okoli 50.000 ljudi.«

V svoji knjigi Meik Wiking bralca popelje v svet več kot stotih prav takšnih danskih skupnosti, za katere je značilno, da vsaka družina premore svojo hišo z vsemi običajnimi prostori (vključno s kuhinjo), ta zasebna bivališča pa hkrati stojijo okoli skupnega prostora, t.j. vrta in velike skupne kuhinje z jedilnico. Družine tako seveda lahko živijo ločeno, a so hkrati tudi tesno povezane.

»Od ponedeljka do četrtka lahko sosedje večerjajo skupaj. Po navadi se na teh večerjah zbere od trideset do štirideset oseb; obrok za odraslega stane okoli 20 kron (okoli 2,7 evra), za otroke pa je pol cenejši. Da bi si lahko predstavljali, kako poceni je to, naj vam povem, da kava z mlekom v Kobenhavnu stane 40 kron.«

Takšna skupnost pa ni privlačna zgolj zaradi svoje družabne funkcije, temveč ima tudi nadvse praktične vidike. Slednjih so še posebno izdatno deležne družine z majhnimi otroki.

Ne le, da tem družinam kar štirikrat tedensko ni treba kupovati hrane in kuhati večerje, namesto česar lahko starši otrokom pomagajo pri domačih nalogah, se z njimi igrajo ali jih naučijo zakuriti dober taborni ogenj, temveč so njihovi otroci vsak trenutek dneva deležni varstva skupnosti, otroci pa se imajo tudi sicer vedno možnost z nekom igrati.

»Družinam ni treba niti enkrat najeti varuške. Če želijo starši sami oditi v kino ali gledališče, otroke preprosto pošljejo k sosedom.«

V zameno za vse te pridobitve pa se taisti starši vsakih šest mesecev za teden dni zavežejo dežurstvu v skupni kuhinji, kjer s starejšimi otroki pripravljajo večerje in jih spotoma še naučijo kuhati.

»Delo od priprave hrane do pomivanja posode sicer traja tri ure, vendar si lahko vzamejo čas za skupno večerjo in si nato privoščijo še kavo. Večino večerov tako prebivalci Faelleshavna počivajo in samo čakajo na zvonec, ki jih bo povabil k večerji.«

Se sliši naravnost rajsko? Ali vendarle tudi preveč hipijevsko?

Da stvar prav zares funkcionira, dokazujejo statistike. Po podatkih danskega statističnega urada naj bi se v zadnjih šestih letih število takšnih skupnosti povečalo za 20 odstotkov, izkazalo pa se je tudi, da takšen način bivanja najbolj privlači mlade družine, ki želijo otroke vzgajati v podpornem okolju, prav tako pa preprečuje tudi socialno izključenost starejših.

Stanovanjske skupnosti pa svojega zaleta niso dobile zgolj na Danskem. Kot gobe po dežju namreč rastejo tudi po Kanadi, Avstraliji in Japonski, več sto jih je bilo ustanovljenih v Nemčiji, ZDA in na Nizozemskem, leta 2014 pa je Guardian poročal o gradnji več kot šestdesetih stanovanjskih skupnosti v Veliki Britaniji.

Za branje o še več takšnih prelomnih, pa tudi že ustaljenih in običajnih srečonosnih praksah (med katerimi so tudi mali obredi in rituali), vas vabimo, da si ob priliki vzamete v roke knjigo Lykke.

Priporočamo!

Meik Wiking: Lykke

Dansko iskanje najsrečnejših ljudi na svetu

LykkeV tej privlačni knjigi nas priljubljeni avtor Meik Wiking odpelje na lov za zakladi, ki odpirajo vrata v dobro življenje.

Z najsrečnejših kotičkov našega planeta je zbral dokaze, zgodbe in nasvete, kako najlepše preživeti dragoceni prosti čas, se bolje povezati s sosedi in skuhati najokusnejšo večerjo.

Pred vami je Lykke - najboljši vodnik, kako lahko v vsakdanje življenje več sreče.

Presenečeni boste, kako preprosto je lahko.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ