Po vsem svetu imajo ljudje skromne predstave o »idealnem« življenju

Po vsem svetu imajo ljudje skromne predstave o »idealnem« življenju (foto: profimedia) profimedia
4. 7. 2018

Ponudbi, da bi lahko sami in brez omejitev oblikovali svoje življenja, vanj naložili več svobode, užitkov, potovanj ali si zvišali inteligenčni kvocient, se najbrž ne bi nihče uprl. A obsežna raziskava je postregla z nasprotnimi podatki: ljudje so bolj skromni in se zadovoljijo z veliko manj. Povprečna predstava o življenju, kakršnega so si zamislili, je sestavljena iz treh četrtin dobrega in četrtine slabega.

To so rezultati raziskave, objavljeni v reviji Psychological Science. »Študija kaže, da je pri ljudeh dojemanje idealov presenetljivo zmerno. Želijo si pozitivnega, kot sta na primer zdravje in sreča, a vendarle iz zamišljenega življenja ne izključujejo slabih izkušenj. Po njihovem naj bi bilo v življenju 75 odstotkov dobrega in 25 odstotkov slabega,« so izsledki presenetili vodjo raziskave, avstralskega znanstvenega psihologa Metthewa Hornseyja z univerze v Queenslandu.

Še več, v povprečju so si ljudje zaželeli le 90 let dolgo življenje, kar je le malenkost več od pričakovane življenjske dobe. Celo ko so so jih vprašali, kako dolgo bi živeli, če bi bila na voljo čarobna tableta, ki bi jim zagotavljala večno mladost, so udeleženci raziskave »podaljšali« svoje življenje le do 120 leta. Ko so jih povprašali po želenem inteligenčnem kvocientu, se je večina vrtela okrog 130, kar pomeni, da bi bili pametni, ne pa geniji.

Podatki raziskave so razkrili še, da so pripadniki holističnih (celovitih) kulturnih okolij vrednost idealnih lastnosti vselej postavili nižje od pripadnikov neholističnih kultur. »Zanimivo, da so bile ocene idealnega nižje v deželah, v katerih sta tradicionalno doma budizem in konfucianizem. To je razumljivo, saj vzhodne filozofije in veroizpovedi bolj izpostavljajo pojem o navidezni protislovnosti sobivanja in medsebojne povezanosti, ker eno brez drugega ne more obstajati,« je razložil Hornsey.

V eni od raziskav so Hornsey in njegovi sodelavci prečesali podatke 2392 udeležencev iz Avstralije, Kitajske, Čila, Hongkonga, Indije, Japonske, Peruja in Združenih držav Amerike. Kitajsko, Hongkong, Indijo in Japonsko so uvrstili med holistične kulture, v katerih prevladujeta religiozni in filozofski vpliv (na primer budizem, hinduizem ali taoizem), kar pogojuje bolj holistični pogled na svet. Druge države so obravnavali kot neholistične kulture.

Vsi sodelujoči so izpolnili vprašalnik, ki naj bi razkril njihovo dojemanje idealne inteligence ter izbiro življenjske dobe. Običajne in s čarobno tabletko večne mladosti. Na lestvici od 0 do 100 so udeleženci ocenili pomen zdravja, osebne svobode, sreče, užitka in samozavesti. Z enako lestvico so izbrali še zaželeno raven družbenih značilnosti, kot so morala, enake možnosti, tehnološki napredek in vsesplošna varnost.

Udeleženci so na splošno posamezne osebne lastnosti ocenili med 70 in 80 odstotki, čeprav je bilo nekaj razlik med ocenami posameznih lastnosti. Na primer, veliko jih je izbralo najvišjo oceno za zdravje in manj za srečo. Pri inteligenci in življenjski dobi so bile ocene razmeroma nizke, četudi niso bili z ničemer omejeni in bi lahko izbrali katerokoli oceno. Udeleženci iz holističnih dežel so bili pri ocenah spet skromnejši.

Druga raziskava s 5650 udeleženci iz 27 držav je ponudila podoben vzorec. Rezultati sodelujočih s Filipinov in iz Indonezije, ki sta sicer zagovornici kolektivizma, a nista holistični kulturi, so bili podobni rezultatom udeležencev iz neholističnih okolij. Ta ugotovitev kaže, da razlike med obema kulturama ne izvirajo iz kolektivizma.

Raziskovalci v nobeni od obeh študij pri ocenah družbenih značilnosti niso ugotovili medkulturnih razlik. »Naše ugotovitve kažejo, da imajo ljudje veliko bolj zapleteno in prelivajočo se predstavo o idealnosti, saj sprejemajo tako svetlo kot temno stran življenja,« je sklenil Hornsey.

Vir: PsyPost