V Nemčiji trenutno komisija razmišlja, kako zagotoviti dostojno življenje v starosti kljub varčevalnim ukrepom in staranju prebivalstva.
V razpravah o pokojninah in razlikah med njimi se pogosto kot zgled navajajo druge države. Kako delujejo njihovi sistemi zavarovanja in kaj na koncu ostane državljanom – predstavljamo podroben pregled, ki analizira pokojninski sistem v Evropi leta 2026. V Nemčiji trenutno komisija razmišlja, kako zagotoviti dostojno življenje v starosti kljub varčevalnim ukrepom in staranju prebivalstva.
Po odmevnih izjavah kanclerja Friedricha Merza, ki je zakonsko pokojnino označil kot »osnovno varnost«, je ministrica za socialo Bärbel Bas poudarila, da mora končni model zagotavljati življenjski standard. Po besedah vodje SPD druge države to rešujejo bolje – nemške zakonske pokojnine, ki v povprečju znašajo 1.400 evrov za moške in 940 evrov za ženske, so nizke v primerjavi z ostalo Evropo. Kot zgled se najpogosteje omenja Avstrija.
Avstrija: skupni sistem za vse
V Avstriji povprečna pokojnina za moške znaša okoli 2.400 evrov, za ženske pa 1.700 evrov. Pokojnine se izplačujejo 14-krat letno in se usklajujejo z inflacijo. Glavna razlika: ni ločevanja med pokojninami javnih uslužbencev in drugih – vsi, vključno z javnimi uslužbenci in samozaposlenimi, vplačujejo v isti sistem. Vendar so prispevki višji (22,8 % v primerjavi z nemškimi 18,6 %), država pa v pokojninsko blagajno prispeva bistveno več sredstev.
Nizozemska in Švica: tridelni modeli
Nizozemska se pogosto navaja kot primer odličnosti. Vsi prebivalci imajo pravico do državne pokojnine, poleg tega pa obstaja še obvezna poklicna pokojnina, ki jo v povprečju v dveh tretjinah financira delodajalec. Zakonska upokojitvena starost je 67 let.
Tudi Švica uporablja sistem treh stebrov. Prvi je državni (brez zgornje meje vplačil, a z omejenimi izplačili), drugi poklicni, tretji pa zasebni z davčnimi olajšavami. Čeprav pokojnine v višini 4.800 evrov mesečno zvenijo visoko, je treba upoštevati zelo visoke življenjske stroške in stroške zdravstvenega zavarovanja, piše n-tv.
Švedska: fleksibilnost in delniški skladi
Na Švedskem se lahko državljani sami odločijo, kdaj se bodo upokojili (najprej se lahko pri 64 letih). Del prispevkov (2,5 %) se vlaga v »premijsko pokojnino« – sklade, ki jih izberejo državljani sami, kar omogoča višje donose.
Francija in Združeno kraljestvo: reforme pod pritiskom
Francija je kljub množičnim protestom poskušala dvigniti upokojitveno starost na 64 let, vendar je to trenutno ustavljeno. Po drugi strani je Združeno kraljestvo za mlajše generacije že dvignilo mejo na 68 let. Državna pokojnina v Veliki Britaniji, ki znaša približno 1.108 evrov mesečno, ne velja za zadostno za življenje, zato so delodajalci dolžni vplačevati tudi v zasebno zavarovanje zaposlenih.
Preberite še:
Neee, po Luki Dončiću zdaj glasne govorice o ločitvi sprožila ta pri nas znana igralka