Tudi staršem se zgodi, da od časa do časa zajočejo, zaradi bojazni, da bi prestrašili in užalostili otroke, pa mnogi potlačijo svoja čustva in jih skrijejo za masko s pogumnim izrazom.
Avstralska blogerka Constance Hall je bil ena takih, zdaj pa nagovarja druge starše, naj se ji pridružijo, se nehajo pretvarjati in omogočijo otrokom, da jih vidijo v najbolj ranljivem trenutku. Pravi, da je za otroke taka izkušnja poučna. Nauči jih, da sprejmejo in se soočijo s čustvi.
V izpovedi na facebooku je mati štirih, ki pričakuje petega otroka, priznala, da se je vselej, ko se je hotela zjokati, skrila pod prho in kljub zabuhlemu obrazu skušala prepričati otroke, da je vse v redu. »Nihče ne želi otroku pokazati, kako se lomi njegova trdna skala, saj bi mu lahko zamajal občutek varnosti. Spomnim se, kako sem hlipala za zaprtimi vrati, odločena, da me otroci ne bodo videli take,« je zapisala Hallova.
Čeprav se je na moč trudila, da bi obdržala trdno zunanjo podobo, so jo nekega dne ujeli v čustveni krizi in proti pričakovanju se je vse spremenilo. »Medtem ko sem jim lagala, da ni nič narobe, so me začeli tolažiti, izlili so mi morje nežnosti, njihove male ročice pa so me božale po ramenih,« je opisala trenutek razkritja.
»Ponudili so mi roko v pomoč in moje življenje se je obrnilo na bolje, otroci pa so se spremenili,« je osupla ugotovila Hallova. Spremenili so se na bolje, njihova mama pa je spoznala pozitivno plat iskrenosti. Ko so videli njene solze in spoznali njeno ranljivost, jih je pravzaprav učila, da so čustva del življenja in da jih ni treba skrivati. Bolj pomembno se je naučiti, kako se z njimi soočiti in se spet postaviti na noge.
»Nek konec tedna sem z otroki gledala izjemno žalosten dokumentarni film. Po mojem in hčerinem obrazu so se solze zlivale kot hudournik, sin pa naju je objel in naju božal po hrbtu. Spoznala sem, da so se sprijaznili s človekovimi čustvi in da nimajo travm zaradi objokane mame. Nasprotno, postali so sočutni in razumejo čustva kot sestavni del življenja,« je dodala Hallova in izpoved sklenila z mislijo: »Otrok čuti veliko olajšanje, ko ve, da četudi se skala kruši, ni ogrožena njegova varnost.«
In če ne moremo stati drug drugemu ob strani, zakaj bi bili sploh skupaj?
Zapis Constance Hall je starše po svetu zadel v živo. Hitro se je zgrnilo 29.000 odzivov in na tisoče komentarjev, skoraj 3000 pa jih je njene misli delilo.
»Pred sinovi ne skrivam solza. Na tak način vidijo moja čustva, spoznajo tudi, da solze presahnejo in da se potem počutim bolje. Kje drugje pa naj se mladi naučijo tega, če ne doma?« je zapisano v enem od komentarjev. V drugem pa: »Ne skrivam čustev pred otroki. Nikoli. Ni me strah izraziti ne sreče ne jeze, ali strahu, zaskrbljenosti in žalosti. Mislim, da morajo poznati moja čustva, povrhu pa je zanje pomembno spoznanje, da so tudi zanje ta čustva povsem sprejemljiva. Naj se naučijo čutiti žalost in naj je ne skrivajo pred tistimi, ki jih imajo radi in ki imajo radi njih.«
Vir: Independent
