Lahko le domnevamo, kdaj in kako je poprova meta (Mentha x piperita) prišla v Evropo. Dokaj zanesljivo je, da izvira iz azijskega prostora, kjer je nastala s križanjem vodne mete z zeleno.
Iz nekaterih del je razvidno, da se je v Evropi širila iz Anglije. Obstaja tudi teorija, da je rastlina že zelo zgodaj divje rasla v Grčiji in se je od tam razširila po Evropi.
Poprova meta s plitvimi koreninami spada v rod met (Mentha), ki obsega 30 vrst. Njihova družina so ustnatice (Lamiaceae) s poddružino Nepetoideae, v katero spadajo tudi žajbelj, rožmarin in bazilika. Prezimna rastlina je v idealnih razmerah zelo raščava in odvisno od sorte zraste do metra v višino. Ustnati cvetovi intenzivnih barv se izoblikujejo od junija do septembra, stojijo v paklasih na rastlini in se odvisno od sorte gibljejo v barvnem spektru vijoličaste in rožnate, obstajajo pa tudi sorte z belimi cvetovi. Listi poprove mete so od sorte do sorte prav tako različni. Vse sorte imajo nazobčane listne robove in izrazito listno strukturo, barvno pa se gibljejo od intenzivno svetle do temno zelene. Oblika listov je zelo različna in sega od koničastih listov s široko osnovo do ovalnih, skoraj okroglih listov. Na spodnji strani listov so majhne oljne žleze, ki vsebujejo dišeča eterična olja. Dišava se sprošča ob dotiku. Stebla poprove mete v starosti olesenijo, večinoma stojijo pokončno in pogosto imajo fine dlačice.
Poprovo meto so stoletja razvijali zaradi njenega zdravilnega učinka ter prijetnega vonja in okusa. Obstajajo različne sorte z zvenečimi imeni, kot so jagodna, pomarančna ali čokoladna meta, zaradi koktajla Hugo (prosecco, bezgov sirup, mineralno voda in ledene kocke) pa ne sme manjkati na vrtu. Medtem ko je maroška meta postala znana kot dodatek koktajlu Hugo, so raznovrstne sadne mete, kot je limonin ali figova meta, zasedle zeliščno kuhinjo. Mete za čaj, kot je jabolčna ali Spearmint, so posušene lahko poživilo, prava poprova meta pa že stoletja preprečuje vnetja in blaži krče. Že v srednjem veku je bila ena od najpomembnejših zdravil za vse mogoče bolezni, ne le za običajne okužbe dihalnih poti.
Rastišče in tla
Mete ne marajo močnega in suhega rastišča, temveč imajo rade sveža, rahlo vlažna in hranilna tla. Večina vrst se počuti dobro na polsenčnem mestu, nekatere tudi v svetli senci. Dobro shajajo na navadnih vrtnih tleh. Veselijo se odmerkov komposta in mulča iz listja, ki ohranja vlažnost tal. Na teraso in balkon jih posadite v zemljo brez šote in jih postavite v polsenco. Pozimi jih na gredi in v loncu pokrijte z dračjem.
Mete niso priporočljive za sajenje v zeliščno spiralo, ker se rade bohotijo in imajo rade bolj vlažna tla. Zato so dobre lončnice in posodovke za polsenčne balkone in terase.
Sajenje in nega
Če poprovo meto posadite na vrtno gredo, nujno namestite koreninsko zaporo, ker se sicer nenadzorovano razbohoti. Pustite tudi dovolj prostora za sosednje rastline. Rastline posadite na gredo skupaj s 15- do 20-litrskim plastičnim loncem, na katerem prej odstranite dno: rob naj sega dva centimetra iz zemlje. Tako uspešno preprečite nenadzorovano širjenje s pritlikami in preraščanje sosednjih rastlin.
Mete so nezahtevne za nego: v vročih dneh jih zadostno zalivajte in zaščitite zemljo pred izsušitvijo s plastjo mulča. Meta ni prav nič izbirčna v nasprotju z večino drugih kuhinjskih zelišč, čeprav ji spomladi prav pride nekaj prgišč zrelega komposta. Trajnice pomladite tako, da jih tri do pet let po cvetenju delite in jim zamenjate rastišče, ker sčasoma lahko močno izžamejo tla.
Pobiranje
Liste različnih sort mete lahko pobirate od pomladi do jeseni. Sredi poletja je njihov okus posebej intenziven. Če potrebujete veliko listov za sušenje, na primer za čaj pozimi, rastlino junija popolnoma odrežite pri tleh. Znova hitro požene in jo lahko režete do prve zmrzali. Če želite imeti sveže lističe za limonado, pijačo Hugo ali tzatziki, vso sezono režite sveže poganjke. Za sušenje svežnje obesite z glavo navzdol v polsenco. Jeseni se konča sezona mete tako, da jo odrežete pri tleh.
Razmnoževanje
Vse sorte poprove mete lahko razmnožujete z delitvijo jeseni in tudi s potaknjenci. Odrezani koščki poženejo korenine tudi v kozarcu vode.
Bolezni in škodljivci
Poprova meta je zelo robustna in odporna rastlina, zato ji ne grozi veliko nevarnosti. Vseeno je na jedilniku nekaterih škodljivcev. Hrošče lepljence je najbolje pobrati z rastline. Če jo napadejo listne uši, konice listov odrežite, trajnica pa znova požene. Zelene čeladnike poberite, preden odložijo jajčeca. Če so na listih majhne luknje, bi lahko šlo za bolhače. Redno površinsko prekopavanje tal okrog rastline prežene zgage. Če se pokažejo rjasti madeži na listih, gre morda za rjavost, proti kateri ne morete narediti veliko. Napadena stebla odrežite in vrzite v gospodinjske odpadke, ker trosi na kompostu dolgo preživijo. Nekatere sorte so nekoliko neodporne proti pepelasti plesni, proti kateri pomaga preventivno škropljenje z ekološko sprejemljivim žveplom.
Besedilo: Jasna Milinkovič // Fotografije: Profimedia, Shutterstock
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
