Zaradi zakonskih prepovedi, visokih kazni in dostopnih ekoloških alternativ se lastnikom nepremičnin priporoča, da se v interesu svojega vrta – in okolja – njeni uporabi povsem odpovejo.
Posipna sol je v številnih okoljih prepovedana za zasebno uporabo, ker resno poškoduje rastline, tla in okolje, njena uporaba pa lahko privede do zelo visokih denarnih kazni. Namesto soli se priporočajo ekološka, neslana sredstva, kot sta drobljen kamen (pesek/grit) ali poseben pesek, ki zmanjšajo drsenje brez škodljivih posledic. V nekaterih večjih mestih, na primer v Berlinu, lahko za hujše kršitve (npr. tiste, ki povzročijo večjo okoljsko škodo) izrečejo kazni do približno 10.000 evrov, odvisno od lokalnih predpisov.
Lastniki nepremičnin bi se morali izogibati posipni soli. Čeprav gre za pogosto uporabljeno sredstvo proti ledu in snegu, sol povzroča veliko škodo živim mejam, drevesom in cvetličnim gredam ter dolgoročno ogroža okolje. Kljub prepovedi zasebne uporabe v številnih krajih je posipna sol še vedno naprodaj, pogosto pa jo uporabljajo tudi komunalne službe.
Kakšne so posledice in katere alternative so sprejemljive?
Sol škoduje rastlinam, tlom in živalim. Posipna sol z odtaljenim snegom prodre v tla, kjer jo rastline vsrkajo prek korenin. Posledice so pogosto resne: vrhovi vej porjavijo in se zvijejo, robovi listov odmrejo (t. i. robne nekroze), rast rastlin je upočasnjena in šibka. V najslabšem primeru rastlina povsem propade. Simptomi so podobni sušnim poškodbam, ker sol deluje kot pretirano gnojenje – rastlini odvzema vodo. Posebej ogrožene so žive meje, grmovnice in drevesa ob cestah, kjer se sol uporablja v večjih količinah.
Strokovnjaki svetujejo obilno zalivanje tal takoj, ko se odtalijo, da se sol izpere iz območja korenin. V mnogih zveznih deželah in občinah je uporaba soli v zasebne namene že prepovedana. Kršitelji tvegajo denarne kazni, ki lahko dosežejo tudi več deset tisoč evrov. Zveza nemških drevesnic (BdB) poudarja, da bi se sol smela uporabljati le tam, kjer bi brez nje obstajala bistveno večja nevarnost za varnost prometa. Na škodljive posledice opozarja tudi Ministrstvo za okolje, ki navaja negativen vpliv na drevesa, vodotoke, vozila in stavbe.
Namesto soli pristojne institucije priporočajo neslana posipna sredstva z oznako »Modri angel«. Ta sredstva ne topijo ledu, temveč povečajo hrapavost površine in s tem zmanjšajo drsenje. Najprimernejša sta drobljen kamen (sipina) in posebni peski, ki po taljenju snega ostanejo na površini in jih je mogoče preprosto pomesti. Lesni sekanci po opozorilih strokovnjakov niso primerni, ker vpijajo vlago in ob ponovnem padcu temperature zmrznejo, s čimer se nevarnost zdrsa še poveča.
Da bi preprečili škodo zaradi soli, pa tudi izsuševanje, je treba rastline zalivati tudi pozimi, v obdobjih brez zmrzali. Zimzelene rastline v posodah, kot so bambus, pušpan, lovorikovec ali rododendron, stalno izgubljajo vodo skozi liste. Zlasti v sončnih in vetrovnih dneh je njihova potreba po vodi večja, kot jo lahko nadomestijo padavine, opozarjajo strokovnjaki kmetijskih zbornic. Čeprav posipna sol kratkoročno olajša boj proti poledici, so njene dolgoročne posledice za okolje, rastline in tla bistveno večje od koristi. Zaradi zakonskih prepovedi, visokih kazni in dostopnih ekoloških alternativ se lastnikom nepremičnin priporoča, da se v interesu svojega vrta – in okolja – njeni uporabi povsem odpovejo.
Preberite še: Takšni kavči povzročajo raka in bolezni ščitnice, tukaj je razlog zakaj