Poslušajmo svoje telo in jejmo z glavo!

1. 11. 2017 | Vir: Jana
Deli
Poslušajmo svoje telo in jejmo z glavo! (foto: Shutterstock)
Shutterstock

V Sloveniji se po podatkih nacionalnih raziskav zdravo prehranjuje manj kot polovica ljudi.

Pojemo premalo sadja, premalo zelenjave in premalo prehranskih vlaknin, ki nas varujejo pred kroničnimi nalezljivimi boleznimi.

Vsaka druga odrasla ženska in kar 70 odstotkov odraslih moških je pretežkih

Zdrava prehrana in telesna dejavnost vsak dan. To je edini recept, ki deluje na dolgi rok. Recept, ki nas ohranja v dobri fizični in psihični kondiciji ter zmanjšuje možnost za nastanek bolezni. Najbrž se sprašujete, kako je ob vseh informacijah, ki so nam na voljo, možno, da ima zdravo in pretežno zdravo prehrano manj kot polovica Slovenk in Slovencev? En razlog je zagotovo v tem, da poplava informacij pomeni tudi nasprotujoče si, včasih celo zavajajoče informacije o prehrani. Prav zato smo dobili Nacionalni portal o hrani in prehrani www.prehrana.si, ki prebivalcem v različnih starostnih obdobjih ponuja verodostojne, strokovne in razumljive informacije s področja prehrane.

Zaradi napačnih informacij o hrani vlada zmeda

Ali ste vedeli, da jodirana sol v Sloveniji vsebuje 25 mg kalijevega jodida na kilogram soli? »Že z zaužitjem dveh gramov soli dobi povprečni Slovenec povsem dovolj joda za svoje zdravje. S količino soli, ki jo zares zaužijemo, pa skoraj za sedemkrat presežemo priporočen in varen vnos joda. To je informacija, ki kroži po spletu,« pojasnjuje prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko in opozarja: »Ta informacija je napačna!« Kdor je računal vnos joda, se je pošteno uštel. Napačne podatke najdemo tudi o himalajski soli in še marsičem. »Pri različnih objavah s področja prehrane je izjemno veliko nasprotujočih si informacij, ki med prebivalci povzročajo precejšnjo zmedo. Pogosto so v ozadju tudi finančni interesi ponudnikov različnih živilskih izdelkov.« Na nacionalnem portalu o hrani in prehrani zato ne dovolijo nobenega oglaševanja. Le strokovne in razumljive vsebine, ki jih pripravljajo strokovnjaki z različnih strokovnih institucij in strokovnih področij.

Margarina ali maslo, oljčno olje ali kokosova maščoba?

Na portalu razbijajo mite, tam najdete podatke o hranilni sestavi in vrednosti posameznih živil. Če denimo ne veste, ali bi kupili maslo ali margarino, oljčno olje ali kokosovo maščobo, tudi o tem lahko preberete na www.prehrana.si, pravi doc. dr. Anita Kušar, vodja projekta na Inštitutu za nutricionistiko. »Poleg tega, da ljudje dobijo pravilne informacije, si želimo, da bi dobili tudi čut za zdravo prehrano,« dodaja Pravst. Raziskava, ki so jo pred kratkim objavili v ugledni znanstveni reviji Nutrients, je namreč pokazala, da se med letoma 2011 in 2015 pri nakupovalnih navadah za izdelke s soljo ni kaj dosti spremenilo. Kljub ozaveščenosti in kljub temu, da na trgu obstaja vse več živil z manj soli, ljudje še vedno kupujemo po starem.

Poslušajmo svoje telo

Zdrava prehrana in kronične nenalezljive bolezni

»Želimo si, da bi ljudje do zdrave hrane prišli po enostavni poti,« razlaga dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Govorimo o delovnem okolju, o šolskem okolju, o prostem času.« Številke o kroničnih nalezljivih boleznih so alarmantne, čeprav bi številne lahko preprečili, saj je eden od glavnih dejavnikov tveganja nezdrava prehrana. »Vsaka sprememba v zdravo prehranjevanje se obrestuje.« Še vedno zaužijemo preveč predelane hrane, ki ima manj hranil in več energije. Večino obrokov pojemo zunaj doma. Velikost porcij se povečuje. Pojemo preveč soli, nezdravih maščob in sladkorja. »Ko govorimo o zelenjavi, pa ugotavljamo, da smo na dobri poti, saj se je uživanje surove zelenjave povečalo. Bolj pridne so ženske.« Najbolj nezdravo se prehranjujejo moški, stari med 25 in 39 leti, s poklicno izobrazbo, delavci v industriji ali nezaposleni, ki prihajajo iz vzhodne Slovenije.

Trendi se počasi izboljšujejo

»Leta 2011 se je pokazalo, da se je trend naraščanja debelosti pri otrocih ustavil,« pojasnjuje dr. Marjeta Recek z Ministrstva za zdravje. Na to je pomembno vplivala prehrana v šolah, je prepričana, kljub temu da so otroci izbirčni in da jim je – vsaj nekaterim – težko ugoditi. »Drug pomemben sistemski ukrep je prepoved avtomatov s hrano v vzgojno-izobraževalnih zavodih, s čimer smo dosegli, da otroci ne posegajo po sladkarijah.« A dela še ni konec, saj debelost med otroki kljub boljšim rezultatom ostaja velik javno zdravstveni problem. »Že lani smo predvideli uredbo, ki ureja omejitev vsebnosti transmaščob v živilih, pa se je zavleklo. Uredba je pripravljena. Upamo, da bo začela veljati še letos.« Prav transmaščobe bi morali prepovedati že pred desetletjem, je jasna stroka. Zato je uredba nujno potrebna.

Jejte z glavo

Ne glede na zakonske predpise, uredbe, priporočila in še kaj je pomembno, da sledite sebi, da poslušate svoje telo. Ljudje smo si različni, tudi pri okusu, pri tem, kaj nam je dobro in kaj ne. Zato jejte, kar vam je všeč. A pozor: jejte zdravo. To, da je zdrava hrana zanič, že dolgo ne drži, ker si danes z malo domišljije lahko pripravimo tako okusne zdrave obroke kot še nikoli doslej. Na spletu je poplava receptov, zato izgovorov ni. Ob vsem tem pa ne pozabite na pregrehe, ki si jih sem in tja moramo privoščiti. Bodite torej zmerni v vsem, kar počnete in pojeste.

Besedilo: Maja Sodja //  Fotografije: Shutterstock

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju