Potep po Barceloni, mestu vznemirljivih nasprotij

Potep po Barceloni, mestu vznemirljivih nasprotij (foto: Shutterstock) Shutterstock
Vir: Jana
10. 12. 2017

Častitljiva sijajna pričevanja iz zdavnaj minulega časa in nemirno sodobno življenje tvorita vznemirljivo nasprotje v Barceloni. Kljub negotovim časom, ki jih preživlja to svetovljansko mesto, se čaru ne more upreti skoraj noben obiskovalec.

Zgodovino glavnega mesta Katalonije zaznamujejo minevanje, spreminjanje in prenavljanje že od nekdaj, še zlasti po koncu 40-letne Francove oblasti. Po diktatorjevi smrti sta vzniknila zanos in novo navdušenje. Mesto s še vedno nedokončano cerkvijo Svete družine (Sagrada Familia) Antonija Gaudija se je začelo postopoma spreminjati. Oživelo je in nova sijajna barvitost je spodrinila nekdanjo sivino. Ravno iz tega očitnega odmika od preteklosti sta se lahko razrasla ponosna samozavest in nova umetniška svoboda, kar se je najrazločnejše pokazalo ob olimpijskih igrah leta 1992; Barcelona se je dokončno prebudila iz sna Trnuljčice.

Zgodovina

Vse, kar je Barcelona bila in kar je, se odraža v njeni Gotski četrti. Pravzaprav na Trgu sv. Jakoba (Plaça de Sant Jaume) – na trgu z Mestno hišo na eni strani in palačo katalonske vlade na drugi. Sem se stekajo in so se stekale niti oblasti že v rimski dobi, kajti tu je bil takrat forum mesta Colonia Iulia Augusta Faventia Paterna Barcino. Rimljani so obdali svoje naselje s poldrugim kilometrom obzidja; na trgu pred stolnico ter ob ulicah Tapineria in Sot Stitent Navarro ga še lahko razločimo. Toda obzidje ni moglo preprečiti navala Zahodnih Gotov v 5. stoletju niti mavrske osvojitve v 8. stoletju.

Barcelona prebujena lepota

Kolumbov steber

Na spodnjem koncu Ramble in tik pred starim barcelonskim pristaniščem se v nebo vzpenja Monument a Colon – Kolumbov spomenik, ki ga je mesto postavilo v 19. stoletju odkritelju Amerike. Ne zato, ker bi bil sloviti pomorščak po rodu iz Barcelone, temveč zato, ker ga je leta 1493 po vrnitvi s prve plovbe v Ameriko tu sprejela španska kraljevska dvojica Ferdinand in Izabela. Gaieta Buigas je ustvaril 60 metrov visoki steber s kipom na vrhu za prvo svetovno razstavo v Barceloni leta 1888. S ploščadi je imeniten razgled na staro mestno jedro in pristanišče. Če vas zanima pomorstvo, si lahko ogledate Kraljevo ladjedelnico.

Modernizem

Proti koncu 19. stoletja se je rodila avantgardistična umetnostna struja, ki se je uveljavila predvsem v arhitekturi in umetni obrti. Katalonska različica, imenovana modernisme, je popolnoma samosvoj izraz istega gibanja. Značilen zgled neogotske secesijske arhitekture je Hiša Terrades Josepa Poiga i Cadafalcha ali južno od nje Casa Thomas arhitekta Lluisa Domenecha i Montanerja. Antoni Gaudi je s Palačo Güell razvil nezamenljiv lasten slog. Sodobniki niso soglasno sprejemali njegovih del. Caso Mila ob cesti Paeig de Gracia so zaničljivo poimenovali kamnolom. Več uspeha je imela vedro igriva Casa Bartiló.

Prestolnica ustvarjalcev

Barcelona se je razvila v žarišče modernega oblikovanja. Trg Plaça dels Paisos Catalans pred glavnim kolodvorom Estacio de Sants je primer novega, treznega arhitekturnega jezika. Park industrijske Španije vzbuja mednarodno pozornost zaradi fantazij iz betona in jekla. Picassov muzej je v dveh čudovitih gotskih mestnih palačah v ulici Carrer Montcada. Ustanova Joana Mirója je v enkratno lepi, s svetlobo preplavljeni zgradbi na Montjuicu, od koder je veličasten razgled na mesto. Poseben muzej so uredili tudi za Antonija Tapiesa. Mesto je tudi muzej na prostem. V parkih lahko odkrijete kipe znanih umetnikov.

Barcelona prebujena lepota

Oder življenja

Včasih se nam v katalonski prestolnici zazdi, da oblikovalski vrvež, prizadevanje za modernost in preseganje domnevne zaostalosti preveč načenja globlje bistvo Barcelone. Čeprav se okrog eksotično nališpanih sadnih in zelenjavnih stojnic na Rambli gnetejo radovedni turisti, ima takšna prodaja le malo skupnega s pomenom in bistvom tržnice v vsakdanjem življenju domačinov. Če hočete spoznati in vzljubiti Barcelono, morate prodreti do njenih korenin – do ljudi. Teh je veliko v novem olimpijskem pristanišču, kjer se zbirajo družbena smetana in tisti, ki bi ji radi pripadali. Prebivalci se trdno oklepajo nemodernega življenjskega sloga.

Besedilo: Jasna Milinković // Fotografije: shutterstock

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri