Kaj se nam obeta v bližnji prihodnosti?
V oddaji Tajne vesolja urednice Tee Blažević je gostoval Hrvoje Tkalčić, redni profesor in vodja Oddelka za geofiziko na Avstralski nacionalni univerzi v Canberri. Najbolj znani hrvaški seizmolog je leta 2022 izdal knjigo »Potresi: Velikani, ki se včasih zbudijo«, v oddaji pa je razkril, da trenutno skupaj z doktorandom in podoktorskim raziskovalcem dela na karakterizaciji virov potresov v Zagrebu in Petrinji.
»Iz zapisov gibanja tal, ki jih imenujemo seizmogrami, poskušamo pridobiti vpogled v to, kakšen fizikalni mehanizem v žarišču potresa je povzročil sevanje energije, ki so ga zabeležili seizmografi po vsem svetu. Na nek način generiramo teoretične seizmograme in jih primerjamo z opaženimi seizmogrami. Ko uspemo zmanjšati razliko med njimi, pomeni, da smo razumeli fizikalni mehanizem v samem žarišču potresa, poleg tega pa vemo tudi, kakšna je struktura območja. Poleg samega žarišča potresa, tektonskih sil in prelomne ploskve ter smeri premika kamnine je pomembno tudi širjenje valov skozi strukturo – to je prva informacija, ki jo potrebujemo za razumevanje dogajanja v žarišču potresa. Moja raziskovalna skupina je v zadnjih desetih letih razvila več metod in izboljšala obstoječe, pri tem pa upošteva negotovosti v strukturi in fiziki potresa. To nam pomaga dobiti boljšo sliko. Preučujemo tudi dva potresa iz Jadranskega morja ter nekaj potresov v Italiji, kar nam omogoča boljše razumevanje tektonike na našem območju.«
Profesor Tkalčić je poudaril, da je vsak potres edinstven, saj je vsak drugačen zaradi specifične geometrije prelomov, globine prelomov v zemeljsko skorjo, oblike ploskve (ravna ali ukrivljena) in nepravilnosti. Vse to je pomembno za razumevanje prihodnjih potresov. Na začetku razvoja seizmologije je bila glavna ideja napovedovanje potresov, zato je Tkalčić komentiral možnost napovedovanja.
»Sem optimist in menim, da se tega problema lotevamo z različnih smeri. Ena od njih je strojno učenje, ki bi lahko prineslo pomemben napredek na tem področju. Iz vzorcev velikega števila potresov bi lahko ugotovili, kaj bi lahko bili njihovi predznaki. Po drugi strani pa napredujemo tudi na področju tehnologije. Potresi nam pomagajo pri pridobivanju slike notranjosti Zemlje, kjer stremimo k večji ločljivosti teh slik. Pomembno je razumeti naravo prelomne ploskve. Ko bomo to razumeli, bomo morda razvili tehnologijo, s katero bi lahko senzorske sisteme postavili vzdolž teh ploskev, ki bi nam v realnem času sporočali, kako napeta je kamninska masa. Tektonske sile povzročajo naraščanje napetosti, ki po določenem času pripelje do pretrganja in potresa. Morda bomo nekega dne lahko postavljali senzorje ne le na površini, temveč tudi v globini, da bi lahko natančno določili, kje bo prišlo do pretrganja kamnine.«
»Verjetno bodo Japonska ali Kalifornija prve razvile metodo napovedovanja potresov. Pomembno je imeti strokovnjake, ne le sodobne tehnologije. Japonska je velika država in če ste blizu preloma, kot je to v Zagrebu, sistem zgodnjega opozarjanja ne more veliko pomagati. Na srečo v Zagrebu ni tako močnih potresov. Lahko pa se na potrese pripravimo, se naučimo živeti z njimi in graditi bolj pametno. V državah, ki so dovolj oddaljene od prelomov, ima sistem zgodnjega opozarjanja smisel. Z analizo P-valov, ki niso uničujoči, lahko pridobimo nekaj sekund, pol minute ali celo minuto pred opozorilom, kar je zelo koristno.«
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"