Kako zdaj zgraditi temelje, da bomo septembra pripravljeni na nov zalet doma in v službi.
Poletni meseci so idealna priložnost, da razvijemo tehnike, ki nam bodo pomagale doživljati več sreče in zadovoljstva z življenjem – tudi v turobnejših dneh.
Poletje, dopusti ... to je čas, ki se ga vse leto veselimo in si ga izberemo za uresničevanje želja. »Samo še tole stisnem, potem grem pa na dopust!« je mantra, ki jo v poletnih mesecih pogosto ponavljamo. Sanjske predstave o dopustu se pogosto žal ne uresničijo. Če je bil dopust lep, se ob vrnitvi domov nemalokrat srečamo s t. i. podopustniško depresijo. Gre za občutke žalosti, malodušja, manjšo storilnost in slabšo koncentracijo, vzkipljivost in splošno slabo počutje. Ko z dopusta pridemo v vsakdanji ritem, poln zahtev, je videti, kot da so dopust le še neke davne sanje. Pa ni treba, da je tako!
Morda prepoznamo, da nekje v nas tiči želja po večji življenjski kakovosti. Izkušnja dopusta nas lahko motivira za spremembe. Lahko pomislimo, da bi iskali vzroke za trenutno nezadovoljstvo v vzorcih iz svoje primarne družine. Razreševanje otroških travm je vsekakor možnost za doseganje bolj polnega, notranje svobodnega življenja. Gre pa za zahteven, dolgotrajen proces, kjer rezultata ne moremo predvideti. Druga alternativa so zdravila, npr. antidepresivi. Po tej možnosti danes posegamo lažje kot kdaj prej. Dejstvo pa je, da sama medikamentozna terapija večinoma trajno ne odpravlja vzrokov naših težav.
Možgane je mogoče natrenirati
Strokovnjaki so v 90. letih prejšnjega stoletja začeli spoznavati, da zgolj odpravljanje psihičnih težav še ni dovolj. Na čelu z Martinom Seligmanom, nekdanjim predsednikom APA, so razvili t. i. pozitivno psihologijo. Žal se v laični javnosti pogosto enači s sloganom Misli pozitivno, pa bo vse v redu, z zakonom privlačnosti in podobnimi newageevskimi koncepti. Vendar pozitivna psihologija nikakor ni to. Ne gre za ustvarjanje idealiziranega, utopičnega sveta, v katerega iluzijah se naposled utopimo. Pozitivna psihologija govori, kako lahko z znanstveno podprtim razumevanjem svoje duševnosti zaživimo bolj srečno.
Te ideje so tako navdušile znanstvenike, da imamo danes ogromno strokovnih dognanj o tem, kako lahko ustvarimo več sreče, smisla in občutka izpolnjenosti v našem življenju. Znanstveniki po vsem svetu raziskujejo, kako lahko ljudem pomagajo, da se premaknejo na lestvici zadovoljstva od –7 do +7. Od psihičnega trpljenja do sreče in notranjega zadovoljstva. Pozitivna psihologija znanstveno ukvarja s tem, kako lahko svoje potenciale uporabimo za to, da zaživimo bolj kakovostno.
Raziskave danes ugotavljajo, da so naši možgani nevroplastični. To pomeni, da se lahko spreminjajo. Možgane je mogoče natrenirati – nekako podobno, kot lahko natreniramo mišice. Če želimo učvrstiti mišice, delamo določene vaje. Podobno velja za možgane. Če želimo utrditi miselne vzorce, torej nevronske povezave, jih moramo čim večkrat uporabljati. Pozitivna psihologija vključuje veliko preprostih, praktično uporabnih vaj, ki nam pomagajo natrenirati možgane za srečo.
Ko znanost stopi v službo ljudi
Vaje, ki jih predlaga pozitivna psihologija, so preproste in znanstveno preverjene. To sta dva vidika, ki se mi zdita kot psihologinji in terapevtki posebno pomembna. Da bi bili uspešni, morajo biti vaje preproste. Takšne, da jih bomo lahko vpeljali v življenje in jih tudi dejansko izvajali. Izkaže se, da kompleksni, zapleteni postopki niso učinkoviti. V glavnem zato, ker jih težko vključimo v vsakdan. Vemo pa, da je trening ključnega pomena, tudi za možgane. Ni zaman tisti rek, da vaja dela mojstra – če mojster dela vajo.
Dopust je idealen čas za notranjo preobrazbo!
Prav dopust, ko je vsakdanjih obremenitev manj, je idealna priložnost, da začnemo ustvarjati drugačne miselne vzorce, takšne, ki nas bodo podpirali tudi pozneje skozi vse leto. Iz bogatega repertoarja pozitivne psihologije sem izbrala nekaj preprostih metod, s katerimi si lahko pomagate, da bo pozitivna dopustniška klima postala del vašega vsakdanjika. Vendar ne pozabite – ključna je vaja. Orodja, ki jih ponuja pozitivna psihologija, so preverjeno učinkovita. Lahko nam pomagajo doživljati več notranje moči, sreče in zadovoljstva – vendar le, če jih dejansko izvajamo. Če imamo še tako dobre klešče, nam bo pipa kar naprej kapljala – vse dokler klešč ne primemo v roke in dejansko ne zategnemo kapljajočega ventila ...
Vas zanima, kako si lahko sami izboljšate življenje in poletni čas izkoristite za dvig življenjske kakovosti? Naredite eksperiment. Preglejte spodnje predloge in si izberite tiste, ki so vam blizu. Pomembno je, da se vaja vklaplja v vaš življenjski slog in da vam je simpatična. Zadajte si določen čas, npr. tri tedne, in dosledno ohranjajte fokus na izbrani vaji. Po tem času preverite, kako se počutite, kakšen vpliv je imela na vas. Če vam je všeč, če se vam zdi, da vam je prinesla kaj dobrega, ohranite na novo usvojene navade. Če vam ne ustreza, jih opustite. Morda lahko razmislite še o kakšni drugi vaji, ki bi jo preizkusili.
8 načinov, kako počitnice spremenite v pozitivno energetsko bombo:
1 .Pozitivni fokus!
Poskušajte se zavestno osredotočati na pozitivno. Če ste malo bolj nagnjeni k nerganju in pesimizmu ali če ste bolj obremenjeni, je verjetno, da boste prej opazili stvari, ki vam niso všeč. Tako so se naši možgani oblikovali skozi evolucijo. Včasih moramo možganom zavestno pomagati, da se tega 'odučijo'. Načrtno se osredotočajte na tiste stvari, ki so vam všeč, ki so vam v veselje. Tudi če so to le drobni trenutki. Božajoči žarki poznopopoldanskega sonca na koži ali vonj dobre kave ... Če boste nastavili mikroskop dovolj na drobno, boste nedvomno našli veliko majhnih radosti, ki bi sicer spolzele mimo vas. Če se zalotite, da kritizirate (sebe ali druge), najdite nemudoma še tri drobne pozitivne stvari v tem trenutku. To je izjemno učinkovita vaja, ki bo neverjetno blagodejno vplivala tudi na klimo v vašem okolju, v družini, družbi. Nenadoma boste opazili, da se vse več ljudi želi družiti z vami, in zelo verjetno boste ugotovili, da se počutite mnogo bolje, kot če zgolj nergate in kritizirate.
2. Banka dobrih spominov
Predstavljajte si, da si ustvarjate svoj notranji fotoalbum. Shranjujte prijetne momente, ki jih doživljate na dopustu, v svojo notranjo shrambo. Predstavljajte si, da ustvarjate slike in jih skladiščite za poznejše dni. To lahko počnete med dogajanjem ali pa zvečer, pred spanjem. Vtisnite si v spomin konkretno sliko, 'snapshot' dogodka. Pri tem se zavedajte občutka, ki ga doživljate v telesu. Morda je to sreča, vznesenost ... Kako se počutite in kje v telesu je ta občutek najmočnejši? Lahko si tudi omislite kakšen konkreten spominek, kamen s plaže, prtiček iz restavracije, kjer ste preživeli čudovit večer, ali fotografijo. Te spomine si boste v temnejših dneh lažje priklicali. Hkrati s sliko pa bo prišel tudi odmev tega istega čustva. Naši možgani delujejo na ta način. Tako si lahko shranimo delčke počitniškega veselja tudi za turobnejše dni.
3. Čas za prijatelje!
Po raziskavah sodeč, so prav bližnji medčloveški odnosi ključni za doživljanje zadovoljstva z življenjem. Izkoristite lahkotnejši poletni čas in obudite stara prijateljstva. Vzemite si čas za druženje. Pojdite na obisk h komu, ki ga dolgo niste videli. Pišite prijatelju ali prijateljici, ki se je preselil ... Presenečeni boste, koliko pozitivne energije se bo nenadoma začelo zbirati okoli vas.
4. Hobiji – pustite se zanesti!
Raziskave kažejo, da je doživljanje aktivnosti, ki nas 'potegnejo vase', zelo pomembno za občutek življenjskega zadovoljstva. Znanstveniki temu stanju pravijo 'flow', kar prevajamo kot zanos. Ob kateri aktivnosti se za vas čas ustavi? Kdaj pozabite nase, na okolico, na čas? Morda ko berete, rešujete križanke ali ko plezate, poslušate glasbo? Doživljanje zanosa je zelo individualno. Dejstvo pa je, da si v vsakdanjem hitrem tempu redko vzamemo čas za tovrstne aktivnosti. Škoda, res. Dopust je lahko tudi priložnost, da spet obudite ali na novo odkrijete aktivnosti, ki vas ponesejo s sabo. Dovolite si doživeti te aktivnosti in jih tudi po dopustu večkrat vključite v svoje življenje. Videli boste, koliko bolj samozavestni in izpolnjeni se boste počutili!
5. Iskanje življenjskega smisla
Ste se kdaj vprašali, zakaj pravzaprav počnete stvari, ki jih počnete? Zakaj ste tukaj, na tem svetu, v tem trenutku? Kakšna je vaša vloga? Velika večina se nas nekoč sreča s temi vprašanji. Odgovori so lahko zelo različni – od metafizičnih do povsem konkretnih. Nekdo vidi svoj prispevek v vzgajanju otrok, drugi ga bo odkril v poučevanju ali v ustvarjanju tehničnih rešitev, morda umetniških stvaritev ali pozitivnega prispevka v lokalni skupnosti ... Spraševanje in odkrivanje lastnega doprinosa v svetu je lahko zelo nagrajujoče. Pomembno je, da tukaj nimamo megalomanskih pričakovanj. Pogosto vidimo našo vlogo šele, ko pogledamo nazaj. Veliko nam bo pomagalo že, če opazimo svoje drobne vsakdanje prispevke – npr. v skupnosti ali pri varovanju okolja. Droben nasmeh sosedu ali prijazna gesta na parkirišču že lahko pripomoreta k temu, da delamo svet za odtenek lepši. Morda pa boste ob tem premišljevanju prišli celo na idejo, da bi želeli prispevati kaj k skupnosti, in se boste začeli zanimati za možnosti prostovoljstva v svojem kraju. Nikoli nisi tako ubog, da ne bi mogel dati česa dobrega drugemu. Raziskave o altruizmu kažejo, da doživljamo več sreče takrat, ko dajemo, kot takrat, ko prejemamo.
6. Vzemite si čas za veselje nad dosežki!
Postavljajte si drobne, dosegljive cilje, jih uresničujte in – najpomembnejše – veselite se tega, kar ste dosegli! Dandanes smo zelo storilnostno naravnani. Zahtev je toliko, da drvimo od ene stvari do druge. Ne vzamemo pa si časa, da bi proslavljali tisto, kar smo dosegli. Dopust je idealen tudi za to, da si damo priznanje za stvari, ki jih naredimo. Privoščite si majhno nagrado, povejte prijateljici o stvareh, ki ste jih naredili. Delite veselje nad svojim uspehom z drugimi. Neverjetno je, kako se na ta način naša radost pomnoži!
7. Dnevnik hvaležnosti
Ta vaja je dobro znana, vendar še vedno srečam posameznike, ki je ne poznajo. Pa je res škoda, ker je tako preprosta in učinkovita. Gre za to, da si v zvezek, beležko ... vsak dan zapišemo tri stvari, za katere smo hvaležni. To so lahko velike ali male stvari. Lahko se tudi ponavljajo, vendar naj ne bodo vedno iste. Sama v svoj dnevnik hvaležnosti vedno uvrstim družino, delo, zdravje in dom. Potem pa dodam še tri stvari, ki so vsak dan različne. Dnevnik vam bo pomagal preusmeriti pozornost na stvari, ki so nam sicer pomembne, pa se jih niti ne zavedamo. S takšnim pisanjem stopate iz cone samoumevnosti in se odpirate za doživljanje čarobnosti trenutka, ki ga živite.
8. Pismo hvaležnosti
Je zame ena izmed najbolj pretresljivih vaj. Gre za to, da si izberete človeka, ki ste mu za nekaj hvaležni, pa mu tega še niste povedali. Nato napišete pismo tej osebi in v njem izrazite hvaležnost, ki jo čutite. V pismu konkretno povejte, za kaj vse ste hvaležni in kako je ta oseba obogatila vaše življenje. Potem se napovejte na obisk, vendar o pismu ne povejte nič. Na obisku izberite primeren trenutek in pismo na glas preberite. Pogosto se zgodi, da ob tem oba jokata. Raziskave so pokazale, da so bili ljudje, ki so izvedli to vajo, še več mesecev pozneje manj depresivni in bolj srečni ...
S takšnimi in podobnimi vajami treniramo svoje možgane, da ustvarjajo nevronske povezave, ki nas trajno osrečujejo. V življenju ne moremo pričakovati, da se nam ne bo zgodilo nič hudega. Lahko pa se opremimo za to, da bomo težke trenutke lažje in uspešnejše premagovali. Pozitivna psihologija nam ponuja konkretna orodja za to. Dopust pa je idealen čas, ko lahko začnemo razvijati miselne vzorce, ki nas bodo osrečevali – ne samo na dopustu, temveč še dolgo potem.
Sama pozitivno psihologijo veliko uporabljam tako v osebnem življenju kot v svoji psihološki praksi. Navdušena sem nad uspehi in možnostmi, ki jih ponuja. Zato bi si želela ta znanja in navdušenje prenesti še na druge ljudi. Verjamem, da s širjenjem teh idej delamo svet za odtenek lepši.
Besedilo: dr. Tjaša M. Kos, univ. dipl. psih. // Fotografije: Shutterstock, Aleksandra Saša Prelesnik