Odločitev odpira možnost, da države bistveno strožje posežejo proti podjetjem, ki stojijo za temi aplikacijami, tudi če imajo sedež v drugi državi članici Evropske unije.
Priljubljene aplikacije in naprave, ki voznike opozarjajo na policijske radarje, kot sta Ooono in platforma Blitzer.de, bi se lahko v prihodnje znašle pod precej večjim pravnim pritiskom. Sodišče Evropske unije je namreč sprejelo precedenčno odločitev, po kateri lahko države članice pod določenimi pogoji ukrepajo neposredno proti ponudnikom takšnih digitalnih storitev. Odločitev odpira možnost, da države bistveno strožje posežejo proti podjetjem, ki stojijo za temi aplikacijami, tudi če imajo sedež v drugi državi članici Evropske unije.
Za voznike se za zdaj v praksi ne spreminja veliko. V Nemčiji je uporaba aplikacij za opozarjanje na radarje med vožnjo že dolgo prepovedana. Nova sodba pa pomeni pomemben premik, saj se pozornost z voznikov seli na ponudnike storitev. Države bi lahko v prihodnje prepovedale delovanje tovrstnih aplikacij ali proti njihovim upravljavcem sprožile pravne postopke. Povod za odločitev sta bila primera C-188/24 in C-190/24, povezana s sistemom Coyote, ki voznike obvešča o prometnih dogodkih in policijskih kontrolah.
Na enotnem evropskem trgu sicer velja načelo, da se digitalne storitve nadzirajo po zakonodaji države, v kateri ima podjetje sedež. Evropsko sodišče pa je zdaj določilo izjemo. Države članice lahko od tega načela odstopijo, če ocenijo, da je to potrebno zaradi zaščite javne varnosti ali javnega reda. V takšnih primerih lahko omejijo širjenje informacij o določenih prometnih kontrolah.
Sodba temelji na francoski praksi. Francoske oblasti lahko v določenih okoliščinah določijo časovno in krajevno omejena območja, na katerih je prepovedano deliti opozorila o policijskih kontrolah. Evropsko sodišče je potrdilo, da so takšni ukrepi dopustni, če države pri njihovem sprejemanju spoštujejo evropska postopkovna pravila.
Ali bo Nemčija izkoristila novo pravno podlago in strožje ukrepala?
Konkretnih načrtov za prepoved delovanja teh storitev trenutno ni, vendar je pravna podlaga za takšne ukrepe zdaj vzpostavljena. Za voznike še naprej velja, da je imeti nameščeno aplikacijo ali napravo za opozarjanje na radarje dovoljeno. Prepovedana pa je njena uporaba med vožnjo. V avtomobilih in na motornih kolesih ne sme biti aktivirana funkcija, ki voznika v realnem času z zvočnimi ali vizualnimi opozorili obvešča o radarjih ali policijskih kontrolah.
Enako velja za navigacijske naprave z vgrajeno funkcijo opozarjanja na merilnike hitrosti. V Nemčiji je za uporabo takšne aplikacije ali naprave med vožnjo predpisana globa v višini 75 evrov in ena kazenska točka v registru Flensburg. Enaka kazen velja tudi za primer, ko je funkcija opozarjanja v vozilu pripravljena za uporabo oziroma aktivirana, čeprav je voznik morda sploh ne uporablja.