Pravni nasvet: Moževi starši naju želijo izseliti iz stanovanja

22. 8. 2019
Deli
Pravni nasvet: Moževi starši naju želijo izseliti iz stanovanja (foto: Profimedia)
Profimedia

Na spletni strani Govori.se nadaljujemo s pravno rubriko, v kateri pravna svetovalka Staša Horvat, univ. dipl. prav., odgovarja na vaša vprašanja.

Na elektronski naslov pravnosvetovanje.hk@gmail.com smo prejeli vprašanje našega bralca, na katerega v nadaljevanju odgovarja Staša Horvat, diplomirana pravnica, pravna svetovalka in lastnica Pravne pisarne HK.

Vprašanje bralke se je glasilo:

Pozdravljeni. Znašla sem se v grozni situaciji, zato upam, da mi boste dali pravi nasvet. Z možem sva se preselila k njegovimi domov, kjer imava urejeno stalno prebivališče. Z nama v prizidku, kamor sva prišla na golo in sva uredila v bivalni prostor, živita še najini hčerkici, ki sta stari 3 leta in 11mesecev. Imava vse račune, kar sva vložila in slike od prej. Na mesec dajeva 100 evrov za položnice. Včasih, če nama zaškriplje, poveva že prej, da ne moreva in se strinjajo. Zdaj je nastala težava, da nas mečejo ven. Ali lahko zahtevava povračilo stroškov vlaganja? Nas lahko kar tako iz danes na jutri z grožnjami vržejo ven? Imava sploh kakšno pravico ali se lahko za vse pod nosom obriševa? Naj še povem, da od moža tukaj ni nič. Lastnika sta njegova polbrata in mama. Vesela bom vsakega odgovora. 

Odgovor pravne svetovalke v nadaljevanju objavljamo v celoti:

Lepo pozdravljena,

Žal mi je, da se vam je to pripetilo. Ampak naj vas potolažim – imate pravice. 

Če je hiša izključno od njegovih polbratov in mame in nimate z njima sklenjene nobene pogodbe, potem od vas – na žalost – lahko zahtevajo, da se izselite. Ampak ne kar tako. To bo potrebno storiti z vložitvijo tožbe za izprazitev stanovanja na sodišče, na podlagi katere se bo potem lahko opravila tudi fizična sodna izselitev. V kolikor bi prijavljala na policijo, se le-ta pred to sodbo v vašo izselitev ne sme vmešavati, saj imate med seboj v bistvu ustni dogovor, da tu živite, ter pa tudi stalno prijavljeno bivališče. 

Ker pa ste vlagali v nepremičnino, ste pravno gledano vlagatelj; z vlaganji v nepremičnino se je povečala vrednost njihove nepremičnine. To pomeni, da so bili lastniki nepremičnine (polbrata in mama) obogateni, saj je sedaj njihova nepremičnina vredna več, vi, kot vlagatelj pa sedaj prikrajšani. Kot vlagatelj imate tako nasproti njim določene zahtevke. 

Ločimo dva tipa vlaganja v stvari;

  • Stvari, ki z nepremičnino niso trajno spojene (npr. pohištvo)
  • Stvari, ki so z nepremičnino trajno spojene in se od nepremičnine ne morejo ločiti brez škode (npr. centralna kurjava, parket, okna, ploščice)

Prva skupina stvari ostane last osebe, ki jih kupi. Predvidevam, da so bile stvari kupljene iz vašega skupnega premoženja s partnerjem – s partnerjem sta potem oba skupna lastnika teh stvari. 

Stvari, ki se iz nepremičnine ne morejo odstraniti brez škode, postanejo last lastnika nepremičnine. V tem primeru lahko vlagatelj, ki je v nepremičnino vlagal s soglasjem lastnika nepremičnine, od lastnika nepremičnine zahteva povrnitev vrednosti vlaganj, saj bi bil lastnik nepremičnine sicer neupravičeno obogaten. Če so bile te stvari kupljene iz skupnega premoženja z možem, boste dobili vrnjen ustrezen delež vrednosti vlaganj.Če pa so bile »izboljšave« financirane iz posebnega premoženja partnerja vlagatelja (npr. denar, ki ste ga imeli vi ali vaš partner pred vstopom v zakonsko zvezo, ali iz premoženja, pridobljenega z dedovanjem, darili...) bo ta lahko dobil povrnjeno celotno vrednost vlaganj. 

Z lastniki nepremičnine se lahko dogovorite za nastanek solastnine na nepremičnini; v tem primeru boste potem lahko tudi ostali, ali pa zahtevate znesek, ki ustreza obogatitvi lastnika.

Kot vlagatelj lahko zahtevate le toliko, kolikor je nepremičnina več vredna. To pomeni, da boste upravičeni do dela, za kolikor se je povečala vrednost nepremičnine in ne nujno izplačilo celotnega zneska, ki ste ga vložili. Ocenila se bo vrednost nepremičnine pred in po vlaganju, razlika pa bo predstavljala vaš zahtevek. 

V vašem primeru gre za t.i. neupravičeno obogatitev. Zakon določa: Kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. (190. člen OZ)

Če torej nekdo s soglasjem lastnika nepremičnine zgradbo izboljša, prizida, itd. lahko od lastnika zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten. Lastnik nepremičnine vam mora kot vlagatelju povrniti vrednost za katero se je njegovo premoženje povečalo. Zelo pametno je, da ste shranili račune. 

Z lastniki se skušajte dogovoriti za nastanek solastnine na nepremičnini, če bo to možno. V kolikor ta opcija odpade, zahtevajte znesek, ki ustreza obogatitvi lastnika.

Če dogovor z lastniki ne bo možen, in vam lastnik ne bo želel plačati zneska, ki vam pripada, vam preostane na voljo sodna pot.

Rok za vložitev pravdnega postopka pred sodiščem je 5 let od izselitve. 

Pravni nasvet sestavila:

  • Staša Horvat, univ. dipl. prav., pravna svetovalka @ Pravna pisarna HK, www.pravnapisarna-hk.com.

Za brezplačni pravni nasvet pišite na: pravnosvetovanje.hk@gmail.com

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču