Pišem vam, ker sem ogorčena in hkrati ne vem, kaj naj storim. Z možem in nekaj mesecev starim otročkom sva se pred kratkim preselila v novo domovanje, in sicer v blok. Prej sva živela v hiši moževih staršev. Novo stanovanje je čudovito in vesela sem, da sva se odločila za ta korak. Zdaj pa so se nad najino stanovanje preselili študentje, ki 'nažigajo' glasbo ob dobesedno vseh urah, kot se jim zahoče, že zjutraj ob šestih pa si delajo neke pripravke z mikserjem za zajtrk, tako da se čisto vsi zbujamo že takrat. Z možem sva že prijazno pozvonila na vrata njihovega stanovanja, rekli so, da bodo upoštevali, govorila sva tudi z lastnikom, ki nama je zagotovil, da se bo pogovoril z njimi. Povejte mi, kaj lahko še naredim? Naj se raje kar preselimo?
Hvala za odgovor. Anja
Draga Anja!
V bloku obstajajo neka pravila, ki se jih morajo stanovalci držati. Vsekakor kaljenje nočnega in jutranjega miru ni v redu in prepričana sem, da moti še koga, ne samo vas. Ker očitno prijazna beseda ni zalegla, se bo najbolje obrniti na upravnika in mu povedati za težavo. Seveda bi bilo najbolj enostavno, če bi težavo rešil vaš najemodajalec, a po navadi se njim ne ljubi ukvarjati s tovrstnimi zadevami. Seliti se na vrat na nos nima smisla, to si prihranita za skrajni korak.
Sandra, 33 let
Naj posreduje policija
Najbolj smiseln postopek bi bil verjetno naslednji: nanje naslovite pismo, v katerem pojasnite situacijo in okoliščine, ki so nastale z njihovim prihodom v blok. Vprašajte sosede, ali imajo podobne izkušnje, mogoče motijo še koga drugega, tako boste imeli več podpisnikov in več prič. Prič zato, ker – če tudi to ne zaleže – je naslednji in verjetno edini mogoč korak klicanje policije. Policija ima pristojnosti, da opredeljuje in sankcionira vse oblike kršenja javnega reda in miru. Vi lahko pred tem lastnika tudi opozorite, da vam ne bo preostalo drugega, kot da se obrnete na policijo, ker menda ne more biti skupina glasnih podnajemnikov razlog, da zapustite dom?
Tim, 39 let
Strpno in umirjeno
Draga Anja, življenje v bloku zahteva veliko potrpljenja in mirnih živcev. Že o vaši izjavi se vidi, da ste zelo nestrpni, saj že po samo enem pogovoru zaključujete, da bi se zaradi zvoka mikserja in zabav že kar odselili. Predvsem se morate navaditi, da tam niste sami in da vsaka sprememba zahteva veliko dogovarjanja. Zagotovo se vam zdijo stvari še mnogo hujše, saj ste bili vajeni živeti v hiši, kjer ni nobenega tujega ropota. V bloku pa se seveda dogajajo različne stvari. Zato najprej zajemite sapo in se mirno pogovarjajte. Če se nekaj dni ne bo nič spremenilo, jih znova obiščite in se lepo pogovorite, prav tako z lastnikom stanovanja. Študentom lahko odnesete tudi kaj sladkega, kilogram kave in jim lepo poveste, da so malo preglasni. Če boste nastopili v ostrem tonu, vam to zagotovo ne bo prineslo nič dobrega. Je pa tudi tako, da se po navadi v bloku stvari slišijo, četudi stanovalci niso tako glasni, in nekaterih stvari se boste enostavno morali navaditi.
Helena, 40 let
Sosedje namesto staršev
Če bi bila selitev tako preprosta stvar, bi najbrž tudi sama svetovala, da razmišljate v tej smeri. Po drugi strani pa, ali vam selitev na drugo lokacijo že sama po sebi zagotavlja 'najboljše' sosede? Zagotovo ne. V vsaki večstanovanjski stavbi so primorani skupaj bivati najrazličnejši posamezniki. Ključ je v strpnosti. Tudi vaši mladi, energije polni študentje se morajo soočiti s tem, kje so njihove meje. Če jim teh niso znali postaviti starši, jim jih boste morali pa sosedje!
Manca, 39 let
