Jame, ki ležijo plitvo pod površjem in imajo številna naravna okna, so še med drugo vojno služila tudi kot bivališča in skrivališča.
Le streljaj vzhodno od Kočevja, med Šalka vasjo in Željnami, je dober kilometer in pol dolg vodoraven jamski sistem Željnskih jam, ki ima več vhodov in jam. Eden bolj slikovitih je vhod v najbolj znane Ciganske jame, ki so ljudem služile kot zatočišče že v času kamene dobe in skrivališče v času turških vpadov ter tudi med drugo vojno, v njih so prebivali Romi (Cigani) in jih uporabljali kot hlev za konje.
Avto pustimo na parkirišču pri Lovskem domu Željne. Za domom vodijo lesene stopnice na travniški plato, kjer se usmerimo desno in sledimo shojeni poti na robu platoja. Bolj občutek kot oznake nas pripeljejo do vhoda, ki je opremljen z informacijskimi tablami.
Zaradi tankega stropa imajo jame veliko skalnih obokov ali mostov, ki poskrbijo za čudovite prizore, in naravnih oken, ki prepuščajo dovolj svetlobe, da se je v mraku mogoče prebiti do naslednjega podora. Vseeno baterijska svetilka ni odveč, pozabiti ne smemo še na primerno obutev.
Željnske jame se ne morejo pohvaliti ravno z obiljem kapnikov ali stalno temperaturo, saj ta zaradi prepiha niha med 6 in 12 stopinjami. So pa zaradi številnih udorov, prepleta plesa svetlobe in z zelenjem ovešenih sten gotovo med bolj zanimivimi. Zapisane so na seznamu najpomembnejše naravne dediščine Slovenije in razglašene za naravni spomenik lokalnega pomena.
Besedilo: Nives Cvikl // Fotografije: Aleksander Leon Cvikl
