Prehrana je danes precej bolj osiromašena

Vendar me z vseh strani bombardirajo, da je zemlja osiromašena in zato tudi moje telo, če mu ne dodajam vitaminov. Ko prebiram študije, pa me spet trese, saj opozarjajo, naj vitaminov nikar ne predoziram.

Vitamine potrebujemo, da lahko delujemo

»Vitamini so organske spojine, ki jih organizem potrebuje za opravljanje različnih življenjskih nalog. Vsak ima v telesu svojo pomembno vlogo, brez njih preprosto ne gre,« razlaga Marjetka Založnik, svetovalka za zdravo hrano in zdrav način življenja. »Jesti in piti moramo dovolj sadja in zelenjave, po možnosti organske pridelave, da dobimo dovolj vitaminov.«

Pa jih s hrano res lahko zaužijemo dovolj? Marjetka Založnik pravi, da je težava predvsem pri bolnikih, nosečnicah in ostarelih. Nutricionistka Alja Dimic dodaja: »Danes je prehrana veliko bolj osiromašena potrebnih hranil, vitaminov in mineralov, kot je bila včasih. Eno jabolko danes vsebuje zelo malo vitamina C, okoli 5 do 8 mg, včasih pa so bile te vrednosti višje. Zaradi škropljenja, onesnaženosti in sodobnega kmetovanja je tudi zemlja zelo osiromašena hranil in plodovom ne more več zagotavljati pestrosti in bogastva potrebnih hranil. Aktivno življenje, stres, pomanjkanje spanja in počitka, odsotnost pristnih odnosov z ljudmi, zdravila, umetni hormoni, antibiotiki, gensko spremenjena hrana, premalo gibanja, industrijske pijače in strupi iz čistil ter kozmetike močno porušijo delovanje imunskega sistema. Samo s prehrano pa na žalost v svoje telo ne vnesemo dovolj pomembnih vitaminov in mineralov, da bi se lahko uspešno ubranilo pred virusi, bakterijami in drugimi toksini, ki nas napadajo. Zato se mi zdi zelo primerno in dobrodošlo dodajanje zares dobrih, naravno pridobljenih vitaminov, mineralov, encimov in vlaknin, ki jih naše telo za svoje zdravo delovanje nujno potrebuje.«

Naj bodo naravni

»Če želite poseči po vitaminskih pripravkih, naj bodo čim bolj naravni, torej izdelani iz naravnih surovin in kemično nespremenjeni. Najboljši dodatki so koncentrati vitaminov in mineralov, pridobljeni iz hrane. Sintetični vitamini škodujejo našemu telesu. Izogibajte se dodatkov, ki so delno ali popolnoma sintetični vitamini, saj iz njih dobimo le 50 odstotkov vitaminov, pa še ti blokirajo sposobnosti absorbcije vitaminov iz hrane,« razlaga Marjetka Založnik.

Uživajmo jih pravilno

»Zelo pomembno je, da vitamine uživamo pravilno,« opozarja Cvetka Pirih, mag. farmacije, ki dodaja: »Večina vitaminov je topnih v vodi, vitamini A, D, E in K pa so topni v maščobi, in če želimo, da jih naše telo absorbira, jih moramo zaužiti z maščobo.« Alja Dimic dodaja: »Zelo pomembne so tudi povezave med samim delovanjem vitaminov in mineralov. Vitamini skupine B denimo pomagajo pri absorbciji hranil iz hrane, vitamin D pomaga pri vezavi kalcija, cink pomaga pri absorbciji kalcija in fosforja, vitamin C pa pri absorbciji železa. Magnezij skrbi za pravilno absorbcijo kalcija, vitamini A, D, E in K za absorbcijo in topnost nujno potrebujejo maščobo, za absorpcijo cinka je nujen dobršen vnos beljakovin. Baker spodbuja železo pri samem delovanju eritrocitov in na primer selen, ki skupaj s cinkom in maščobnimi kislinami pomaga pri tvorbi aktivnega ščitničnega hormona T3.« Cela znanost, torej. A čeprav menite, da gre pravilne kombinacije zaupati proizvajalcem, se o svojem vitaminskem dodatku raje posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom, ne le zato, da kakšnega vitamina ne bi predozirali (s hipervitaminozo pa si med drugim lahko naredimo več škode kot koristi), temveč tudi zato, ker veliko pogostih dodatkov, ki jih lahko kupite brez recepta, lahko nevarno reagira z zdravili na recept. »Ovirajo ali celo povečujejo učinke zdravil na recept. Če jemljete na primer zdravilo za redčenje krvi, kot je varfarin, ne smete jemati vitamina E, vitamina K, česnovega dodatka, ribjega olja ali dvokrpega ginka, saj vsi omenjeni redčijo kri, preredka kri pa lahko povzroči krvavenje v možganih. Kadilci pa ne bi smeli jemati več kot 3000 IU vitamina A (približno toliko ga je v multivitaminskih dodatkih), ker lahko poveča kadilčevo tveganje za pljučnega raka, čeprav betakaroten v hrani ne povzroča tveganja. Tisti, ki jemljejo statine za znižanje ravni holesterola in niacin za znižanje tveganja za srčno bolezen, naj se izogibajo dodatkom vitamina C, E, selenu in betakarotenu, saj lahko zmanjšajo količino dobrega holesterola HDL, za katero poskrbita statin in niacin,« lahko preberemo v knjigi Kaj pomaga in kaj ne – vse, kar morate vedeti o zdravju (MKZ).

Ko si naredimo levjo uslugo – hiperprodukcija protiteles

»Vedno priporočam testiranje pomanjkanja vitaminov in mineralov v telesu, da sploh vidimo, česa nam manjka in kaj bi bilo pametno dodati,« pravi Alja Dimic, ki je proti jemanju vitaminov vsevprek. Cvetka Pirih, mag. farmacije, dodaja: »Jemanja prehranskih dodatkov, ki povečujejo nastajanje protiteles, ne priporočam kar tako, za preventivo. S takšnim dejanjem ves čas bombardiramo imunski sistem, da deluje na vse pretege. Seveda pa je to nujno, ko smo bolni. Takrat potrebujemo krepek imunski sistem, ki je sposoben čim hitreje izločiti nepovabljene goste iz telesa, zato ga je pametno podpreti in mu pomagati k čim boljšemu delovanju.«

Besedilo: Petra Arula // Fotografije: Shutterstock

Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del