Glavno je, da je telo – in s tem tudi možgani – dobro hidrirano.
Ko od sebe zahtevamo vrhunsko miselno zmogljivost, ima pomembno vlogo tudi prehrana. »Res je, živila ne morejo delati čudežev,« poudarja Caroline Brunnbauer iz potrošniškega centra Porenje-Pfalško. A s premišljeno izbiro hrane lahko koncentracijo in sposobnost učenja izboljšamo ali vsaj dlje časa ohranimo. Na kaj moramo biti pozorni? Tukaj so štirje ključni nasveti:
Nasvet 1: Stavite na dragocene omega-3 maščobne kisline
"Brainfood" – hrana za možgane – označuje živila, ki ugodno vplivajo na optimalno delovanje možganov. Klasičen primer so oreščki. Poleg beljakovin, ki nas nasitijo, vsebujejo veliko omega-3 maščobnih kislin. »Te maščobne kisline pomembno prispevajo k temu, da možgani sploh delujejo,« razlaga Brunnbauer.
Gabriele Kaufmann iz Nemškega centra za prehrano (BZfE) priporoča zlasti orehove jedrca. A zaradi visoke kalorične vrednosti naj jih bo največ pest na dan. Obvezno nesoljeni!
Dragocene omega-3 maščobne kisline niso le v oreščkih. Veliko jih je tudi v mastnih ribah – npr. halibutu, sledih, lososu, skuši, tunini ali sardelah. Res je, da niso ravno prigrizek za na pisalno mizo, a možganom koristimo tudi zunaj učnih ali delovnih faz.
Nasvet 2: Tudi izven pisalne mize jejte uravnoteženo
Za aktivacijo živčnih celic možgani potrebujejo določene kemične prenašalce – med njimi serotonin, melatonin in dopamin. Brez njih naši sivi možgani ne delujejo. Nekatere od teh snovi lahko telo proizvaja samo, a za to potrebuje aminokisline. Te najdemo v beljakovinah.
Zato v prehrano vključite živila, bogata z beljakovinami: jajca, mlečne izdelke (skuta, jogurt), meso in stročnice.
Za nastanek možganskih prenašalcev pa niso pomembne le aminokisline – potrebni so tudi vitamini, nenasičene maščobe, minerali in ogljikovi hidrati.
Splošno pravilo: bolj kot je prehrana mešana in rastlinsko usmerjena, bolje je za možgane.
»Pozitiven vpliv ima mediteranska prehrana,« pravi Brunnbauer. Torej veliko zelenjave, sadja, rib, zdravih olj in oreščkov.
Nasvet 3: Upad koncentracije? Raje se izognite čokoladici
Kaj narediti, ko sredi dela ali izpita koncentracija popusti? Marsikdo poseže po sladkem, ampak: »Čokoladica v takem trenutku v resnici ni optimalna izbira,« opozarja Kaufmann. Zakaj? Sladkor gre hitro v kri, a učinek prav tako hitro izgine. Sledita utrujenost in izčrpanost. Bolje: mueslijeva ploščica ali mešanica oreščkov. Ti prigrizki vsebujejo kompleksne, dolgoverižne ogljikove hidrate (»večkratne sladkorje«), ki se počasneje pretvarjajo v energijo. Tako možgani dobivajo gorivo dlje časa.
Dober kratkoročen pospešek možganov ponuja tudi banana – bogata s fruktozo, glukozo, vlakninami, minerali in vitamini A, B, C ter E. Še boljša je kombinacija: banana + jogurt ali pinjenec, saj z mlečnimi izdelki dobimo pomembne beljakovine za delovanje možganov.
Še ena možnost: polnozrnat kruh z rezino sira, ali krompir z jajcem ali skuto. To je idealna kombinacija beljakovin ter dolgoverižnih ogljikovih hidratov.
Nasvet 4: Ne pozabite na zadostno pitje
»Veliko piti,« svetuje Kaufmann. Dovolj tekočine je ključno, da presnovni procesi in prenos informacij v telesu potekajo optimalno – in da so možgani sposobni za delo. Idealno je približno dva litra na dan: voda, čaji ali lahki sadni napitki. Komur je navadna voda dolgočasna, lahko vrč popestri z listi bazilike ali rezinami kumare. Glavno je, da je telo – in s tem tudi možgani – dobro hidrirano.