V zadnjem desetletju lahko na trgu zasledimo vse več prehranskih dopolnil. O prehranskih dopolnilih in njihovih blagodejnih učinkih za zdravje in dobro počutje smo se pogovarjali s prof. dr. Borutom Štrukljem s Fakultete za farmacijo v Ljubljani.
Kdaj zdrav posameznik potrebuje prehransko dopolnilo in kdaj bolnik?
Načeloma naj bi prehranska dopolnila uživali predvsem zdravi posamezniki, ki zaradi različnih razlogov z običajno prehrano ne dobijo dovolj kakovostnih učinkovin, kar lahko vpliva na fiziološke in patofiziološke procese v organizmu. To so predvsem fizično in psihično preobremenjeni posamezniki, intelektualno obremenjeni ljudje, športniki, študentje, starostniki, nosečnice in doječe matere ... Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) vodi velik projekt o dovoljenih trditvah glede prehranskih dopolnil, torej, kako dopolnila res delujejo, katere trditve so dovoljene, še večji pa je trenutno projekt, ki preučuje tradicionalna opažanja in trditve, ki pa še nimajo uradno dokazanega delovanja. Pomembna je ločnica med zdravilom in prehranskim dopolnilom: medtem ko zdravilo vsebuje eno ali več učinkovin in je namenjeno bolnikom, pa naj bi prehransko dopolnilo vsebovalo učinkovine, ki dopolnjujejo osiromašeno prehrano in je zatorej namenjeno posebnim skupinam. Regulativo v zvezi s prehranskimi dopolnili ureja EFSA, medtem ko zakonodajne predpise okoli zdravil ureja Evropska agencija za zdravila – EMA. Včasih prihajamo tudi do relativno absurdnih situacij, ko vemo, da neka zdravilna rastlina ali pripravek iz nje učinkuje zdravilno, a tega na izdelek ne smemo napisati, ker ga nismo registrirali kot zdravilo. Vsi vemo, da kamilica blaži želodčne krče, a na deklaracijo na vrečki s kamilico tega ne smemo napisati, če tega nismo dokazali oziroma nam je ni uspelo registrirati kot tradicionalno rastlinsko zdravilo.
Torej prehranska dopolnila zdravilne učinke imajo, niso pa registrirana kot zdravila in zato ne smejo obljubljati ozdravitve, temveč le lajšanje nekaterih težav?
Tako je. Mogoče še širše: prehranska dopolnila dopolnjujejo osiromašeno hrano pri na primer nosečnicah, športnikih, starejši populaciji itd. Vemo, da starostniki z običajno hrano prejemajo premalo kalcija, športniki pa premalo magnezija.
Če imajo prehranska dopolnila zdravilne učinke, imajo lahko tudi neželene. Kako pomembno je poznati izvor, kakovost in recepture, po kateri izdelujejo prehranska dopolnila, ki so nam na voljo v lekarnah, specializiranih trgovinah, drogerijah in podobno. Na kaj naj bomo pri izbiri pozorni?
Najbolje je, da prehranska dopolnila kupujemo v lekarnah ali specializiranih trgovinah. Tako kot pri zdravilih je namreč tudi pri prehranskih dopolnilih pomembna sledljivost. To pomeni, da vemo, kje in kako je bil izdelek narejen, ali ima izdelek pravo deklaracijo, ali je bilo prehransko dopolnilo narejeno v pogojih dobre proizvodne prakse (GMP) in podobno. Zahteve po varnosti prehranskih dopolnil so izjemno visoke, saj tudi desetkratni presežek neke učinkovine v prehranskem dopolnilu ne bi smel povzročiti resnih neželenih učinkov. Sicer pa je lekarna prava institucija za izdajo zdravil in prodajo prehranskih dopolnil, saj so slovenski farmacevti in farmacevtke izjemno visoko strokovno izobraženi glede delovanja in uporabe zdravil in prehranskih dopolnil.
Toda trg je odprt, svetovni splet pa tudi.
Vprašajmo se, ali bi recimo 5 gramov zlata kupili na svetovnem spletu? Če bi ga po plačilu že prejeli, ali bi vedeli, da dejansko vsebuje le zlato in ne primesi drugih kovin? Ko gre za zdravje, pa potrošniki kar zaupajo čudežnim oglasom s še bolj čudežnimi učinkovinami oziroma izdelki. Vzrok za to je pogosto neznanje in tudi sram, saj se po spletu velikokrat kupujejo zdravila za lajšanje erektilne disfunkcije ali pa prehranska dopolnila, ki obljubljajo izgubo nekaj kilogramov odvečne maščobe na teden.
Zaradi stresa in starajoče se družbe se zdijo med najbolj popularnimi ali najpogosteje omenjenimi prehranskimi dopolnili pripravki za dvig imunosti in pa glukozamin za pomoč pri obrabi sklepov.
V zadnjem času sta ti dve kategoriji prehranskih dopolnil res prevladujoči. Prehranskih dopolnil za dvig imunosti je veliko, previdni pa bodimo pri pojavu kroničnih avtoimunih bolezni, saj je tam imunski sistem še kako aktiven, a v bolezensko smer. V tem primeru bolj priporočamo pripravke z adaptogenim delovanjem, ki nekako uravnavajo delovanje imunskega sistema. Glede glukozamina in derivatov pa smo bili farmacevti sprva nekoliko skeptični, zadnje znanstvene študije pa potrjujejo koristnost glukozamina in hondoritina pri obrabi sklepov, seveda v dovolj veliki količini in daljšem času jemanja.
Katera prehranska dopolnila naj bi imelo vsako gospodinjstvo?
Če je le mogoče, naj bi imeli doma pridelane zdravilne rastline. Največkrat jih nimamo, zato priporočamo kompleks vitaminov in mineralov, aktivno oglje in prehransko dopolnilo za takojšnjo nevtralizacijo oziroma zmanjšanje delovanja želodčne kisline.
Poleg starostnikov, ki imajo pogosto različne kronične bolezni, prehranska dopolnila, predvsem vitamine, najpogosteje kupujemo otrokom. Kako varna so zanje?
Pestrost prehranskih dopolnil za otroke je bistveno zmanjšana v primerjavi s starostniki. Tako naj bi imeli doma vitamine, predvsem vitamin C in kakšen pripravek za dvig imunskega sistema, ki pa ga otrok pridobi, če se le dovolj giblje v naravi in je v stiku tako z rastlinami kot tudi z vrstniki. V primeru težav s koncentracijo priporočamo kompleks vitaminov B in kakšno adaptogeno prehransko dopolnilo.
Trenutno pripravljate knjigo lastnih receptur. Lahko prosim za nekaj več informacij, kje se bo dalo vašo knjigo dobiti? Ne nazadnje je vaša rubrika v jutranjem programu Televizije Slovenija zelo priljubljena in zdi se, da še najbolj zaupamo tradicionalnim recepturam zdravilnih rastlin, ki nas spomnijo na slovito domačo lekarno patra Ašiča.
Od mladih nog se ukvarjam z nabiranjem in spoznavanjem zdravilnih zelišč, zato sem se odločil tudi za študij farmacije. Sam sem preizkusil marsikateri recept, prav tako pa sem z leti spoznaval modrost tradicionalne uporabe zdravilih zelišč, ki velikokrat zdravijo, še večkrat pa preprečujejo nastanek različnih bolezenskih stanj. Del receptov prikažemo tudi v jutranji rubriki oddaje Dobro jutro na RTV Slovenija, a knjiga, ki nastaja, vsebuje unikatne, preverjene recepte, ki jih še nisem objavil. Knjižica s 60 recepti bo na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah in verjamem, da bo marsikomu ponudila osnovo za pripravo lastnih naravnih zeliščnih pripravkov.
Besedilo: Slavka Brajović Hajdenkumer // Fotografije: Neža Plestenjak, Shutterstock
