Kanadski okoljevarstvenik in znanstvenik David Suzuki je eden najglasnejših kritikov trenutnih podnebnih politik. V intervjuju za iPolitics je Suzuki podal izjemno črnogled pogled na prihodnost: po njegovem mnenju smo kot človeštvo zamudili priložnost, da bi pravočasno ustavili podnebno krizo.
Ko David Suzuki, eden najbolj prepoznavnih kanadskih okoljskih aktivistov, reče, da smo boj proti podnebnim spremembam že izgubili, svet prisluhne.
Njegove besede so ostre, brez olepševanja, in udarijo v samo jedro težave: sistem, ki ga je ustvaril človek, je pozabil na temeljne pogoje življenja na Zemlji.
V ekskluzivnem intervjuju za iPolitics Suzuki brez dlake na jeziku razkriva, zakaj meni, da je časa za reševanje planeta zmanjkalo, zakaj so milijarderji simptom bolezni, ne uspeha, in kako se lahko družbe pripravijo na prihajajoče podnebne katastrofe.
"Prepozno je. To sem prvič povedal za medije – prepozno je," je dejal Suzuki in opozoril, da so znanstvene ocene jasne: "Presegli smo meje varnega delovanja planeta."
Planetarne meje in alarmantna dejstva
Suzuki se sklicuje na koncept 'planetarnih mej', ki jih je definiral švedski znanstvenik Johan Rockström. Te meje določajo varne okvire za delovanje človeške civilizacije, a jih po Suzukijevih besedah sistematično presegamo.
"Če bi presegli eno samo mejo, bi morali biti prestrašeni do kosti. A mi smo jih presegli že sedem!" opozarja Suzuki in dodaja, da so emisije toplogrednih plinov kljub številnim mednarodnim podnebnim konferencam še vedno v porastu: "Imeli smo 28 konferenc COP, pa emisij nismo uspeli omejiti."
Znanstvene projekcije kažejo, da svet drvi proti več kot 3 °C segrevanja do konca stoletja, kar je bistveno nad varno mejo 1,5 °C.
Ekonomija brez prihodnosti
Suzuki ostro kritizira poskuse reševanja podnebne krize s tržnimi mehanizmi:
"Popolnoma nič se ne strinjam z Markom Carneyjem, ko pravi, da potrebujemo tržne sile. Prav ekonomija nas je zapeljala v ta jarek. Gre za ideologijo neskončne rasti - kot rakava rast, ki uničuje telo."
V svoji značilni neposrednosti Suzuki ne skopari z besedami, ko govori o družbeni neenakosti:
"Slaviti milijarderje je noro. To bi moralo biti nezakonito. Ko nekdo zasluži milijardo, bi mu morali postaviti bronasti kip v obliki penisa in mu vzeti denar."
Sistem, ki pozablja naravo
Po njegovem prepričanju trenutni pravni, politični in ekonomski sistemi ne upoštevajo osnovnih pogojev za življenje: čistega zraka, vode, zemlje in sončne svetlobe.
"Ti sistemi so zasnovani za ljudi, a brez narave nas ni. Če bi sisteme postavili okoli varovanja narave, bi morda imeli prihodnost. Tako pa je zdaj nimamo."
Suzuki priznava, da je tudi sam še pred leti verjel v možnost spremembe, a danes pravi, da je trenutek za pravo ukrepanje minil že dolgo nazaj. Kot prelomni trenutek navaja izvolitev Donalda Trumpa, ki jo vidi kot triumf kapitalizma brez omejitev.
Kaj nam ostane? Skupnosti in pripravljenost
Suzuki ne poziva k pasivnosti, temveč k realistični pripravi na neizogibne katastrofe. Kot primer dobre prakse navaja Finsko, kjer oblast prebivalce spodbuja k samoorganizaciji in lokalni pripravljenosti na izredne razmere.
"Vlada vam ne bo mogla pomagati dovolj hitro ali učinkovito. Skupnosti bodo morale same poskrbeti zase. Ugotovite, kdo na vaši ulici potrebuje pomoč pri evakuaciji, kje so gasilni aparati, ali imate dovolj vode, hrane, baterij."
Upanje na lokalni ravni
Suzuki svoj pesimizem glede globalnih rešitev prepleta z upanjem, da bodo ljudje v lokalnih skupnostih še sposobni zgraditi trajnostna in odporna okolja:
"Revolucija mora priti, vprašanje je le, ali je lahko mirna. Ampak zdaj je čas, da se pripravimo na najhujše."
Vir: iPolitics
- Preberite si tudi: Najbogatejših 10 % je odgovornih za dve tretjini globalnega segrevanja, kaže študija