"Moj sin je star 18 let, prav tako njegova punca, s katero sta skupaj že dve leti. Sta normalen srednješolski par, a zadnje čase opažam, da punca nenehno govori o otrocih – dela načrte, kaj bo, ko jih bo imela, kako jih bo vzgajala ... Najprej se mi to ni zdelo nič posebnega, saj si oba želita, da bi po gimnaziji poskusila živeti skupaj, njeni imajo namreč garsonjero, ki je prazna oziroma čaka nanju, zdaj pa ne vem več, kaj naj si mislim. Težava je v tem, da je ona pripravljena na otroke, odličnjakinja v šoli, ki bi se že šla družinsko življenje, moj sin pa (še) ne. Mislite, da so to samo hormoni ali je kaj bolj resnega? Naj se pogovorim z njo ali sinom?" - Lea
Pogovori se
Čeprav sta pri 18 letih lahko že samostojna, pa vsi vemo, kako se po navadi iztečejo srednješolske ljubezni – žal velikokrat ne obstojijo. Na vašem mestu bi se pogovorila s sinom in mu poudarila, da ima za otroke še čas. Naj najprej uživa življenje, naredi fakulteto in stopi na želeno karierno pot. Za dojenčka pa bo še čas. Sta se že pogovorila o zaščiti? Osemnajstletnik gor ali dol, še vedno je vaš sin v najbolj občutljivih letih. Dajte mu občutek varnosti in da sprejemate njegovo dekle. Lahko mu zaupate svojo življenjsko zgodbo in poudarite, da si otroka morata želeti oba, kot tudi to, kakšne obveznosti vse prinese. Morda pa sam premišljuje prav to, da za otroka še ni zrel in potrebuje pogovor in oporo.
Helena, 40 let
Ne boste takoj babica
Pri osemnajstih se sicer res uradno poslovimo od otroštva in pridobimo volilno pravico, za otroke pa je vseeno še malo prezgodaj. Vendar je to le moje osebno mnenje. Res pa je, da če dekle nenehno govori o otrocih, to še ne pomeni, da boste kar takoj postali babica. Morda pa se nameravata oba po srednji šoli takoj zaposliti (stanovanje, pravite, da že imata); če bo tako, bosta tudi finančno neodvisna, kar pomeni, da za otroka ni ovir. Morda pa bo to njuna najboljša odločitev, da še mlada postaneta starša.
Manca, 39 let
Draga Lea!
Verjetno so res malce krivi hormoni, kar pa ne pomeni, da ni znak za mali alarm. Svetujem ti, da se malce pogovoriš, najprej s sinom in potem mogoče tudi z njegovo punco. Kar zelo grobo resnično povej, kaj pomeni imeti otroka, in to pri teh letih, ko se še sama nista postavila na lastne noge in sta do neke mere še sama otroka. Povej jima tudi, da ne misliš biti varuška. Vprašaj ju, kaj nameravata po srednji šoli, ali naprej študirati ali se kar zaposliti. Ker študij z otrokom ni najlažja stvar, še posebej, če moraš ob tem še delati.
Sandra, 35 let
Odloča sin
Vsekakor je pogovor pomemben. Celo nujen. Polnoletnost ne pomeni odraslosti v smislu razumevanja vseh posledic odraslega življenja, zato morate sinu ponuditi primerne usmeritve, s katerimi bo sam lažje sprejel pravo pot naprej. Prosite ga tudi, da vas obvešča o odločitvah, ko jih sprejemata s punco, saj se zdaj očitno pogovarjata o življenjsko zelo velikih odločitvah in ne želite, da postaneta ujetnika teh odločitev, če se pozneje izkažejo za napačne. V punco pa po mojem mnenju sprva ne drezajte, da ne bo postala defenzivna in začela sina obračati proti vam. Bodite opora razuma za sina in opazujte, kako se stvari razvijajo naprej.
Tim, 39 let
