Pri katerih letih naj bi se "spodobilo" nehati seksati?

Pri katerih letih naj bi se "spodobilo" nehati seksati? (foto: Profimedia) Profimedia
7. 10. 2021

O tej temi se je za spletno stran betterafter50.com razpisala avtorica Erica Jagger po rednem pregledu pri ginekologinji. Nastal je zapis, ki obravnava zanimivo vprašanje ...

Pred nekaj meseci, med mojim letnim pregledom, me je ginekologinja vprašala, če sem seksualno aktivna. Rekla sem ji, da sem, in da hočem rutinsko testiranje na spolno prenosljive bolezni. Potem me je seznanila s tem, da me ne bo treba še dolgo skrbeti, saj "ženske nehajo seksati po 65. letu."

Pomežikala sem. Nisem mogla razumeti, kaj mi je rekla.

"65?," sem ponovila. Besede "saj to je še samo 13 let!" so se mi pribleščale v glavi kot pod reflektorjem.

"Pri 65 ali 70 letih ženske običajno nehajo seksati," je samozavestno pokimala z glavo.

"Kaj pa, če jaz nočem nehati seksati, ko bom imela 65 let?," sem jo vprašala.

Nekaj časa me je gledala, kot da je tokrat bilo prvič, da ji je pacientka razkrila nekaj takega.

Moja ginekologinja ima okrog 70 let in zdi se, da ima starejšo klientelo. Pomislila sem na tiste ženske s kamnitimi obrazi in spuščenimi rameni, ki so sedele z mano v čakalnici. Pri tem ne mislim na stare po številkah; mislim ne-z-eksplozijo-temveč-s-cviljenjem-stare. Kolektivni zamolčani vzdihi v tem prostoru so bili oglušujoči.

Morda je eden od razlogov, zakaj se je zdelo, da je življenjska energija povsem izpita iz njih ta, da so nehale seksati?

Ko sem prebrala nekaj člankov, namenjenih starejšim ženskam, ali pa ko vidim slike žensk srednjih let v medijih, ne morem dojeti, da sem jaz "tako stara." Ne mislim na to, da imam 52 let. Moti me to, da me bombardirajo s sporočili o tem, da me bo menopavza povsem zasužnjila, da je čas, da svoje tangice zamenjam s plenicami za odrasle in da so večje možnosti, da bom držala svojega moškega za roko v visečih mrežah za spanje v tandemu, kot pa da se bova ljubila v vsaki sobi v hiši.

Če sem iskrena, sem dobrega zdravja in nimam težav s težo. Čeprav perimenopavza ni bila mačji kašelj, ni bila niti nočna mora, in očitno ni razpršila mojega spolnega nagona. Morda bi se počutila bolj "v skladu s svojimi leti", če bi imela več teh težav srednjih let, za katere mi mediji dopovedujejo, da bi jih morala imeti.

Sprašujem pa se: ali ljudje srednjih let izgubijo zanimanje za seks zato, ker se počutijo stare in utrujene? Ali pa izkubijo zanimanje za seks zato, ker jim kultura dopoveduje, da so prestari, da bi ga rabili in uživali v njem?

Ko sem bila v obupnem zakonu in je bilo moje seksualno življenje suho kot Sahara, sem se počutila staro. Ne gre samo za to, da so me bolela kolena, da sem imela trd vrat ali pa da sem se utrudila, ko sem hodila po stopnicah. Staro sem se počutila, ker sem mislila, da sem stara. Zdelo se je, da so moja najboljša leta za mano in da je občutek izpolnjenosti ostal za druge ljudi. Najboljše, na kar sem lahko upala (kot sem si dopovedovala) je to, da mi bo zdravje služilo, dokler otroci ne zrastejo. V klinču s tem smrtnim hropenjem sem bila preveč izčrpana, da bi seksala ali pa da bi mi bilo mar za to, da ne seksam.

To se je očitno spremenilo.

Ne gre za to, da je moje življenje lažje. Sem mama samohranilka s slabo sklenjeno ločitveno pogodbo in delala bom, dokler se ne stegnem. Zato je moje življenje po eni plati težje. Je pa aktivnejše.

Spominjam se, da sem prebrala nekaj, ko mi je zakon razpadal. Ne spomnim se, kdo je to napisal, a šlo je za to, da se življenje živi kot bojevnik. Bistvo je bilo v tem, da bojevniki nimajo časa preveč razmišljati o stvareh, saj bodo sicer umrlli, tako da morajo sprejeti najboljše možne odločitve, ki jih v danem trenutku lahko sprejmejo. In morajo živeti tako, kot da je vsak trenutek njihov zadnji.

V zadnjem času sem veliko razmišljala o tej analogiji. Ne morem trditi, da vedno izrabim dan kot bojevnik, a trudim se, da ne razmišljam preveč o prihodnosti. Nisem niti približno neka new age oseba, a verjamem, da prisotnost lahko tesnobo spremeni iz nečesa, kar nas omejuje, v agenta za pozitivne spremembe.

Tako sem se, ko mi je zdravnica rekla, da bom v naslednjih 13 letih nehala seksati, odločila, da ignoriram njo in njeno čakalnico polno žensk srednjih let, ki so pohitele proti lastnemu grobu. Sklenila sem, da ne bom razmišljala o življenjskih okoliščinah, ki me lahko doletijo, da bi pri 65 letih odpisala seks.

Sklenila sem, da bom hvaležna za vse, kar imam danes. Dobro zdravje. Živahen libido. Oster um. Značaj, ki so ga oblikovale hude izkušnje in obvezne težave. In ko pomislim na vse to, kar imam, se počutim živo, energično in ... Seksi!

Priporočamo