Prihaja sezona svežega sadja - koliko ga lahko pojemo?

Prihaja sezona svežega sadja - koliko ga lahko pojemo? (foto: shutterstock) shutterstock
Vir: Jana
21. 5. 2017

Jagode so že tu, češnje bodo kmalu, pa ribez in marelice, breskve, melone, lubenice ... Prihaja čas izobilja svežega sadja.

A vse več je tudi nasvetov in zapisov, da preveč sadja ni dobro, da sadje vsebuje sladkor, da bi se ga morali izogibati ... Vse te nasvete jemljite hudo z rezervo oz. jih kar zavrnite. Prehrana z veliko sadja ima ogromno koristi za vaše zdravje, poleg tega pa tudi znižuje tveganje za cel kup bolezni modernega časa.

Koristi

Sadje vsebuje vrsto pomembnih hranil. Bogato je z vitamini in minerali. Vitamin C, kalij in folna kislina so le nekateri. Bogato je z vlakninami, ki znižujejo holesterol, podaljšajo občutek sitosti, ugodno delujejo na prebavo ... in z antioksidanti, ki nam pomagajo v borbi proti prostim radikalom, upočasnjujejo staranje in zmanjšujejo tveganje za nastanek nekaterih bolezni.

Ker se vsebnost različnih hranil od vrste do vrste razlikuje, bomo kar največ koristi dobili, če bomo uživali čim več različnih vrst sadja. Poleg vsega pa večina sadja vsebuje razmeroma malo kalorij, kar pomeni, da se ga lahko najemo do sitega, ne da bi nas skrbel kalorični vnos. Zapisano velja le, če jemo celo sadje. Zmiksano sadje ali sadni sok teh lastnosti nimata, tekočina nas žal ne nasiti, kalorije pa se hitro množijo.

Raziskave vedno znova dokazujejo, da prehrana, bogata s sadjem in zelenjavo, znižuje tveganje za nastanek nekaterih vrste raka, diabetesa, povišanega krvnega tlaka in bolezni srčnožilnega sistema. Še zlasti citrusi preprečujejo tudi nastanek ledvičnih kamnov.

Kaj pa sladkor?

Če niste pristaš ketogene diete, potem je vaša skrb odveč. Sadje seveda vsebuje nekaj sladkorja, nekatere vrste več, druge manj, a še zdaleč ne toliko, da bi se ga morali izogibati. Uživajo ga lahko tudi diabetiki in tisti, ki so na dieti z manjšim vnosom ogljikovih hidratov.

Če sadje uživamo celo, ima sladkor v njem le malo učinka na raven krvnega sladkorja. Še več, vlaknine v sadju upočasnijo absorpcijo sladkorja in tako preprečujejo nihanje v krvi, ravno tako pa lahko tudi znižajo inzulinsko rezistenco in nas tako varujejo pred nastankom sladkorne bolezni tipa 2. Sladkor v krvi pomagajo regulirati tudi polifenoli, ki jih prav tako najdemo v sadju.

Če sadje uživamo celo, ga težko pojemo preveč. Sadje vsebuje veliko vode in vlaknin, zato je precej nasitno, kar nas prej ali slej ustavi. Obstaja nekaj študij, ko so posamezniki daljše obdobje jedli večje količine sadja (tudi do 20 kosov oz. porcij na dan), a nobena ni pokazala stranskih učinkov. Zato si ga kar privoščite brez skrbi.

Besedilo: Vera Simončič
Fotografije: Shutterstock