»Nesprejemljivo je, da nekdo brez pogojev registrira poizvedovalno dejavnost in opravlja detektivske storitve,« opozarja detektivka Bernarda Škrabar, direktorica Detektivsko-varnostne agencije.
»Razlike med detektivsko in poizvedovalno dejavnostjo ni,« pravi detektivka. Pojem »poizvedovalna dejavnost« se namreč navezuje na preiskovanje, iskanje, sledenje, ugotavljanje, povpraševanje, odkrivanje in zaznavanje in se smatra kot delo detektivov. »Zaradi tega se ne sme dovoliti, da osebe registrirajo poizvedovalno dejavnost brez predhodnega izpolnjevanja pogojev Zakona o detektivski dejavnosti. Detektivska dejavnost je regulirana dejavnost in to že od leta 1994, kar pomeni, da je treba pred registracijo izpolnjevati določene pogoje,« razlaga Škrabarjeva.
Detektivi si zato prizadevajo za spremembo zakonodaje, saj bi bilo le tako mogoče ukrepati zoper izvajalce, ki nezakonito posegajo v temeljne človekove pravice in svoboščine. Težava se pojavi, ker na Inšpektoratu za notranje zadeve trdijo, da trenutno veljavna zakonodaja detektivom ne daje ekskluzivne pravice opravljati naloge, navedene v 26. členu Zakona o detektivski dejavnosti, in pojasnjujejo, da lahko nadzor morebitnih zlorab glede prevoza na delo ali bolniške odsotnosti izvajajo tudi druge osebe. Kot druge osebe pa so mišljeni tisti, ki imajo registrirano poizvedovalno dejavnost.
Težava pri tem pa je napačno tolmačenje dejavnosti in zakonov. Pod poizvedovalno dejavnost namreč spada detektivska dejavnost in tudi kontrola bolniških dopustov. Zato lahko kontrolo bolniške odsotnosti opravljajo le osebe, ki izpolnjujejo pogoje po Zakonu o detektivski dejavnosti (2011). Zakon o varstvu osebnih podatkov (2007) sicer dopušča, da osebne podatke preko kontrol bolniških odsotnosti lahko zbirajo tudi nedetektivi, če imajo registrirano poizvedovalno dejavnost, kar je v nasprotju z vsem prej naštetim. »S pridobivanjem osebnih podatkov se ne bi smel ukvarjati vsak, ki se samo registrira. Nenazadnje je pomembno tudi varovanje osebnih podatkov, kar z nižanjem standardov vsekakor ne more biti zagotovljeno. Zato morajo pristojni organi spremeniti predvsem pogoje za registracijo, tako da ne bo omogočena vsakemu. Poleg tega pa osebe, ki imajo registrirano poizvedovalno dejavnost in niso detektivi, niso strokovno usposobljeni in varnostno preverjeni niti nimajo nobenih upravičenj za npr. zbiranje informacij v okolici bivališč delavcev, za opazovanje, fotografiranje, snemanje, pojasnjuje Bernarda Škrabar.
Težava tudi pri tolmačenju vdora v zasebnost
Detektivi so upravičeni do fotografiranja posameznikov na javnih in javno dostopnih mestih. V okviru prostorskega vidika zasebnosti pa posameznika ne smejo fotografirati tam, kjer ta utemeljeno pričakuje, da bo sam.
»Gre torej za prostore, kjer oseba živi in kjer pričakuje zasebnost,« pojasnjuje detektivka. Prav tako morajo ostati skrite osebne zadeve, ki jih posameznik želi ohraniti zase, na primer spolno in družinsko življenje, zdravstveno stanje, zaupni pogovori med bližnjimi, dnevniški zapisi. Zaradi narave detektivskega dela pa detektivi lahko sledijo oz. opravljajo mobilno osebno zaznavo.
»Ko se pogovarjam s kolegi iz tujine, ne morejo verjeti, da je okoli tega termina v Sloveniji toliko debate.« pravi detektivka.
Detektivsko-varnostna agencija je med večjimi detektivskimi agencijami pri nas, poznana je tudi v tujini. Specializirani so za preiskovanje negativnih dejanj v podjetjih, predvsem notranjih tatvin in prevar. Med drugim se ukvarjajo še z izvajanjem alkotestov, kontrolo in nadzori bolniških dopustov, reševanjem odtekanja informacij iz podjetij, disciplinskimi kršitvami, lažnim prikazovanjem potnih stroškov, iskanjem piscev anonimnih besedil, zbiranjem dokaznega gradiva, iskanjem dolžnikov in preverjanjem njihovega premoženjskega stanja in vročitvami. Edini v Sloveniji imajo svoj detektivski laboratorij oziroma center in detektivsko intervencijsko ekipo, ki deluje neprestano, vse dni v letu. Del agencije je poslovna enota Satja, ki velja za prvo žensko detektivsko agencijo v Sloveniji. Direktorica Detektivsko-varnostne agencije je Bernarda Škrabar, tudi detektivka, ki se s tovrstnim delom ukvarja zadnjih 11 let. Normativno-pravna definicija in praktična izvedba opazovanja kot operativne metode dela detektiva, to področje je detektivka Bernarda Škrabar pod mentorstvom dekana Fakultete za varnostne vede, izr. prof. dr. Andreja Sotlarja podrobno razčlenila v svojem magistrskem delu.