Priznani psiholog o bosanskih moških: "Oni ne jokajo, dokler ne izginejo"

27. 6. 2025
Priznani psiholog o bosanskih moških: "Oni ne jokajo, dokler ne izginejo" (foto: profimedia)
profimedia

Enakost ne pomeni, da vsi počnemo enako, ampak da spoštujemo tisto, kar vsak od nas nosi na hrbtu, je pojasnil.

V bosanski družbi je moška vloga še vedno povezana s podobo 'neomajnega stebra' družine, močnega, tihega, sposobnega prenesti vse brez besed. Čustva so rezervirana za ženske, šibkost je tabu, ranljivost pa se dojema kot grožnja 'časti'.

Fantom že od malih nog govorijo: "Ne jokaj!", "Bodi moški!", "Utihni in prenesi!". Posledice? Osamljenost, depresija, odvisnosti in pogosto samouničenje.

Zaskrbljujoč trend

Čeprav Bosna in Hercegovina nima podrobne nacionalne baze podatkov o duševnem zdravju, odlomki iz poročila Zavoda za javno zdravje Federacije BiH in Republike RS kažejo zaskrbljujoče trende, pišejo na Avaz

Samomori so bistveno pogostejši med moškimi, v nekaterih kantonih jih je do 4-krat več kot med ženskami. Na podeželju, kjer je stigma še močnejša, moški najpogosteje nikoli ne poiščejo strokovne pomoči.

Tedenski horoskop (30. 6.–6. 7.): Kdo se bo moral opogumiti?

Psiholog Čedomir Novaković pravi, da družba pogosto ignorira dejstvo, da biološke in kulturne razlike med moškimi in ženskami ne smejo biti vir delitev, temveč razumevanja.

"Skozi zgodovino so bili moški oblikovani kot zaščitniki, borci in tisti, ki v gospodinjstvo prinašajo varnost. Ta vloga ni bila privilegij, temveč odgovornost - pogosto jo spremljajo fizična in psihična bremena, ki se le redko priznavajo. Medtem ko se ženske med nosečnostjo in porodom naravno umaknejo tveganju, moški ostajajo izpostavljeni vsakodnevnim pritiskom preživetja. Zato je pomembno, da se končno odkrito pogovorimo o moški ranljivosti, vlogi in bremenu, ne da bi se bali, da bi bili označeni za šibke. Enakost ne pomeni, da vsi počnemo isto stvar, ampak da spoštujemo tisto, kar vsak od nas nosi na svojih ramenih," je pojasnil Novaković.

V Bosni in Hercegovini resno primanjkuje dostopnih psiholoških storitev za odrasle moške. Zdravstveni domovi v manjših skupnostih pogosto nimajo niti psihologov, še redkeje pa terapevtov. Tudi delovna mesta redko ponujajo psihološko podporo zaposlenim. Le v zdravstvenih centrih v Sarajevu premore vsaka klinika svojega psihologa.

In moški, ki si vendarle želijo poiskati pomoč, se nato pogosto soočajo še s sramom pred okolico: "Kaj bodo ljudje rekli?"

Priznani psiholog o bosanskih moških: "Oni ne jokajo, dokler ne izginejo"
profimedia

Duševni boji

"Bosanskohercegovska družba mora ponovno premisliti o konceptu 'pravega moškega'. Dokler bodo čustva tabu in bo molk znak moči - bomo izgubili še veliko sinov, očetov, prijateljev. Duševno zdravje ni luksuz, ampak pravica. In moškost ni v tem, kako dolgo molčiš - gre za to, da veš, kdaj potrebuješ pomoč. Čas je, da moški v Bosni in Hercegovini zajokajo, ne zaradi šibkosti, ampak zaradi poguma, da so to, kar so - ljudje."

Statistike so več kot jasne Več kot tretjina moških se v nekem trenutku svojega življenja sreča z duševnimi težavami, kot so tesnoba, stres ali depresija. 

Vir: Avaz