Zaradi lastnih izkušenj finančne ujetosti se je Katja Z. Istenič poglobila v pomembnost zdravega odnosa do denarja, ki močno vpliva na druga področja našega življenja.
Brez denarja, roko na srce, praktično ne moremo skoraj nič. A zakaj se o denarju pravzaprav tako malo pogovarjamo?
V ameriški raziskavi so ugotovili, da se raje pogovarjamo o smrti kot o denarju. In tudi na splošno ljudje ne maramo govoriti o denarju, vsaj ne v nekem konstruktivnem smislu. O denarju se ne pogovarjamo, ker nas je strah konfliktov, ker imamo morda slabe izkušnje od prej, morda zaradi vzgoje, pa tudi znotraj družbe je lahko to tabu tema. In tako naravno zaznamo, da se o tem ne smemo pogovarjati oziroma je o denarju nevljudno govoriti. Strah nas je, da če si želimo imeti denar, da nas bodo drugi ali pa se bomo mogoče sami dojemali kot pohlepne. Včasih ljudje tudi svojo vrednost oziroma uspeh enačijo z denarjem.
Kaj je problematičnega pri tem, da se o denarju ne pogovarjamo?
V svoji okolici zaradi tega opazimo napačne stvari. Denimo bolj opazimo posledice trošenja denarja kot varčevanja. Neki prijatelj je ravno kupil avto – videli bomo, da je navdušen, da ga drugi občudujejo. Videli bomo torej čustvene posledice zapravljenega denarja. Drug prijatelj pa je ravno v tem tednu dosegel svoj finančni cilj, tako da je privarčeval 10 tisoč evrov v relativno kratkem času in je ravno tako navdušen, ponosen nase, počuti se finančno varnega. A če se o denarju z drugimi ne pogovarjamo, tega ne bomo opazili. Namreč veliko hitreje opazimo pozitivne čustvene posledice trošenja denarja kot varčevanja. Torej, če se o tem ne pogovarjamo, se veliko bolj usmerjamo v potrošništvo.
Pravite, da je pomemben naš odnos do denarja. Kako sploh ugotovimo, kakšen je naš odnos do denarja?
Zelo dober kazalnik, kakšen odnos do denarja imamo, so naša čustva. Vprašamo se lahko, kaj je tisto prvo čustvo, ki ga začnemo doživljati ob misli na denar. Ali začutimo jezo ali občutke nemoči, ujetosti ali nas je strah? Ali smo na drugi strani povsem nevtralni ali čutimo neko željo po svobodi, varnosti. Tako da so čustva dober kazalnik, v katero smer gredo naša prepričanja. Dober pokazatelj je tudi naše vedenje, torej, kako z denarjem ravnamo, se mu posvetimo, kako pogosto se mu posvetimo, ali varčujemo ali gremo prevečkrat v neke nepredvidene nakupovalne odločitve, nas hitro pritegnejo znižanja. Se o denarju pogovarjamo, se izobražujemo o njem.
Kakšen je zdrav odnos do denarja?
To je predvsem zavesten odnos do denarja. Da se vsaj na neki točki življenja ukvarjamo s svojim odnosom do denarja. Da raziščemo, kakšen je ta odnos, in ga po potrebi, če ugotovimo, da bi bilo to dobro, spremenimo. Da ne delujemo na nekem 'avtopilotu', da ne ponavljamo prepričanj, ki so nam jih vcepili starši oziroma okolica, ampak oblikujemo svoja, ki nam v življenju koristijo. Zdrav odnos do denarja je tisti odnos, ki nam v življenju pomaga, ne pa tisti, s katerim si mečemo polena pod noge. Tako lažje dosežemo to, kar si želimo.
Če bomo torej imeli zdrav odnos do denarja, bomo bogati?
Ne, ne bomo kar čez noč obogateli. Imamo pa vsekakor boljše možnosti, da lahko živimo bistveno bogatejše življenje. To kažejo tudi raziskave, in sicer – osebe, ki ne marajo razmišljati o denarju, imajo v povprečju manjše prihodke in tudi manjše premoženje. Na drugi strani je bila pa opravljena raziskava, kjer so bile udeležene osebe z večjimi prihodki. Ugotovili so, da imajo te osebe redko popačena razmišljanja o denarju, v smislu, da je denar vir nečesa slabega oziroma vir konfliktov. Odnos do denarja in naš dejanski zaslužek oziroma privarčevani zneski, premoženje, so zelo povezani. Naša prepričanja oziroma naše misli vplivajo na to, kako se do denarja vedemo. Če smo prepričani, da je varčevanje nekaj zelo napornega in brezveznega, se bomo seveda čisto drugače obnašali, kot če smo prepričani, da je to nekaj koristnega, s čimer si lahko ustvarimo finančno varnost.
Omenili ste starše in okolico ...
Da, na oblikovanje naših prepričanj ima precej velik vpliv vzgoja oziroma družina. Kot otroci opazujemo svoje starše, poslušamo, kaj nam o denarju povedo, kako se vedejo, katera čustva doživljajo. Vse to ponotranjamo. Poleg tega na naš odnos do denarja vpliva tudi širša okolica, se pravi drugi sorodniki, kultura, mediji. In pa tudi naše lastne izkušnje v zvezi z denarjem. Če smo recimo kot otrok radi varčevali in smo bili na to ponosni, ker smo si zato lahko recimo kupili neko igračo, bomo ob tem doživeli pozitivno izkušnjo.
Nekateri menijo, da je lahko govoriti o denarju, če ga imaš. Kaj pa bi svetovali tistim, ki živijo na 'finančnem robu'?
Opazila sem, da ljudem včasih ni jasno, zakaj bi se o tem sploh pogovarjali, češ, ali ni bolj pomembno, kako priti do denarja. Ampak to dvoje je v bistvu močno povezano. In ljudje, ki so v težkih finančnih situacijah, imajo velikokrat problem ravno s tem, da ne vidijo izhoda. In ker ga ne vidijo, ga tudi ne raziskujejo. Vzorca mišljenja in posledično vedenja seveda ne moremo spremeniti čez noč, bi bilo pa zanje zelo pomembno, da bi to naredili, ker so se še bolj ujeli v to miselnost pomanjkanja možnosti.
Pravite, da ne želite ljudem sporočiti, da je denar najpomembnejša vrednota. Kje naj ima po vašem mnenju potem mesto denar?
Denar kot tak ni vreden, da bi zaradi njega trpeli naši bližnji, ni vreden, da mi ne bi izživeli svojega potenciala. Zato je koristno raziskati svoj odnos do denarja, da nam ne slabša kakovosti našega življenja, ampak da nam je v pomoč.
Besedilo: Ksenija Sedej Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik
Novo na Metroplay: "Dezinformacije so povsod" | N1 podkast s Suzano Lovec