Kljub razvoju digitalnih načinov plačevanja je gotovina še vedno zelo priljubljena.
Proizvodnja kovancev v evrskem območju ponovno narašča. Glavni razlog je vstop Bolgarije v evrsko območje 1. januarja 2026, kar povečuje potrebe po novih kovancih v skupnem monetarnem prostoru. Evropska centralna banka (ECB) je 20 državam članicam evroobmočja ter Bolgariji odobrila proizvodnjo kovancev v skupni vrednosti več kot 2,4 milijarde evrov.
V preteklih letih se je letni obseg novo izdanih evrskih kovancev večinoma gibal okoli dveh milijard evrov. Za leto 2025 je ECB odobrila približno 2,17 milijarde evrov, večji skok pa je bil zabeležen leta 2023, ko je Hrvaška pristopila k evroobmočju, skupna proizvodnja pa je takrat presegla 2,6 milijarde evrov.
Največ kovancev za vsakdanjo rabo
Od načrtovane proizvodnje za leto 2026 se približno 1,9 milijarde evrov nanaša na kovance za vsakodnevni obtok, numizmatični in priložnostni kovanci pa bodo predstavljali dodatnih 511 milijonov evrov. Kot v prejšnjih letih bo Nemčija največja proizvajalka evrskih kovancev. Skupna vrednost kovancev, ki jih bodo tam skovali, znaša 558 milijonov evrov, od tega se 203,5 milijona evrov nanaša na zbirateljske kovance. Na drugem mestu je Francija s skupno 342 milijoni evrov, Španija pa je tretja z več kot 299 milijoni evrov novih kovancev.
Bolgarija postaja 21. članica evroobmočja
Bolgarija bo leta 2026 postala 21. država, ki uporablja evro. Po načrtih bo skovala kovance v vrednosti nekaj več kot 164 milijonov evrov, skoraj v celoti namenjene vsakodnevnemu plačevanju. ECB vsako leto na podlagi potreb, ki jih sporočajo države članice, določi zgornjo mejo skupne količine kovancev, ki se smejo dati v obtok. Znotraj tega okvira države proizvodnjo organizirajo same. Bo gotovina izginila? Kljub razvoju digitalnih načinov plačevanja je gotovina še vedno zelo priljubljena, zlasti v Nemčiji. Analize Bundesbanke kažejo, da sta gotovina in plačevanje z giro-kartico za trgovce še vedno najugodnejša načina plačevanja.
Čeprav ECB dela na uvedbi digitalnega evra, ki bi lahko bil na voljo okoli leta 2029, iz centralne banke poudarjajo, da digitalni evro ne bo nadomestil gotovine, temveč jo bo dopolnjeval. Cilj je ponuditi evropsko alternativo prevladujočim ameriškim plačilnim sistemom, kot so PayPal, Visa in Mastercard.
Usoda kovancev za en in dva centa
Kljub visokim stroškom proizvodnje se kovanci za en in dva centa v Nemčiji še vedno izdelujejo. To je v nasprotju s prakso v ZDA, kjer so novembra po več kot 230 letih ukinili proizvodnjo kovanca za en cent (pennyja), trgovci pa so prešli na zaokroževanje cen na pet centov. V več evropskih državah že veljajo podobna pravila.
Na primer na Finskem, Nizozemskem, Irskem, v Italiji, Belgiji, na Slovaškem in v Estoniji se gotovinska plačila zaokrožujejo na najbližji znesek petih centov. Bundesbanka je marca 2025 predlagala uvedbo takšnega modela tudi v Nemčiji, vendar za zdaj odločitev še ni bila sprejeta. Trgovci poudarjajo, da so »nezaokrožene« cene pomembno konkurenčno sredstvo, ukinitev najmanjših evrskih kovancev pa je mogoča le z odločitvijo na ravni Evropske unije.
Preberite še: Sveče: Ko boste to prebrali, jih ne boste več želeli imeti doma