Rastline, ki uspešno zatirajo plevel!

Prekrovnice tvorijo gosto, trajno rastlinsko odejo in preprečujejo vznikanje plevela. Pravzaprav je zelo preprosto: tam, kjer so tla prekrita z gostim rastlinjem, so pleveli brez možnosti. Povsem samoumevno je to na gredah in gredicah, na katerih vzgajate kombinacijo svojih najljubših rastlin in ni prostora za nezaželene rastline, ali na dobro negovani trati. Obstajajo tudi takšna območja, ki jih rada prepustimo samim sebi, ker niso več toliko v središču pozornosti, ležijo na primer v globoki senci, pod drevesnimi krošnjami, na legah, izpostavljenih soncu ali na strminah in pobočjih.

Oblikovanje vrta

Enakomernost prekrovnice lahko težavna mesta spremeni v vrhunec na vrtu, kajti tam, kjer je prej vladala divja zmeda, gosta rastlinska odeja prinese mir v oblikovanje. Če se vam zdi le ena vrsta preveč dolgočasna, lahko kombinirate tudi dve ali tri različne vrste. Pazite, da imajo enake zahteve glede rastišča in podobno konkurenčno moč.

Kako delujejo prekrovnice?

Strategije, s katerimi rastline lahko zasedejo velike površine, so zelo različne. Nekatere se tako kot timijan razširjajo s koreninami, druge z nadzemeljskimi pritlikami kot dresen (Bistorta affinis), tretje s plazečimi korenikami. Trajnice so včasih tudi zelo široke in grmaste rasti kot na primer mehka plahtica (Alchemilla mollis), tako da v primerni razdalji med rastlinami hitro tvorijo sklenjene rastlinske odeje. Tudi trave, kot je bilnica (Festuca gautieri) ali hakonska trava (Hakonechloa macra), lahko z listnimi šopi prekrijejo velike površine.

Prednosti

Izbor je velik: obstajajo trajnice, grmi in plezalke, ki tvorijo neprebojne rastlinske preproge, ne prepustijo svetlobe do tal in zatrejo plevel že v kali. Prednost je tudi to, da dež ščiti tla pred izsušitvijo, ki jo povzročata sonce in erozija. Zato so nezahtevne prekrovnice idealne za pobočja ali druga težko dostopna območja na vrtu.

Posebej učinkovite so gosto rastoče prekrovnice. Mednje spadajo desen (Bistorta affine 'Superbum'), vimček (Epimedium), valdštajnija (Waldsteinia ternata) in debelačka (Pachysandra terminalis). Te prekrovnice ne smejo rasti na soncu. Za rastišča z veliko sonca in ne s presuhimi tlemi so priporočljive preprogasta homulica (Sedum floriferum) ali prekrovne vrtnice.

Zimzelene vrste imajo prednost, da vse leto tvorijo lepo talno preprogo. Če vam je pomembna jesenska obarvanost, prav tako najdete predstavnike. Listi bergenije (Bergenia) in vimčka se obarvajo v vpadljive barve. Pod drevninami delujejo prekrovnice kot požiralke listja. Nadležno grabljanje listja jeseni tukaj odpade, namesto tega pustite liste, da obležijo kot gnojilo.

Sajenje

Pred sajenjem pazite na to, da v zemlji ni več delčkov korenin. Nekatere rastline, kot je pirika ali regačica, tako imenovani koreninski pleveli, lahko znova poženejo celo iz majhnih ostankov. Najbolje je, da zemljo presejete s prekopnimi vilami. Na koncu pokrijte gredo z zrelim kompostom za širino prsta in čakajte, da semena plevela vzklijejo. Nato znova uporabite grebačo in posadite prekrovnice.

Kako globoko posadite rastline, je odvisno od vas. Pri večjih razdaljah med rastlinami traja dlje, da je preproga gosta in morate še nekaj časa pleti plevel. Če želite v čim krajšem času imeti prekrito površino, rastline posadite gosteje. Da je preproga iz prekrovnic hitro gosta, rastline pa si niso konkurenca, je pomembno, da na kvadratni meter posadite le določeno število trajnic ali trav. Priporočljivo število sadik na kvadratni meter je od vrste do vrste zelo različno. Informacije o tem, koliko sadik potrebujete, dobite pri lokalnem vrtnarju, v katalogih dobrih vrtnarij in tudi na internetu.

Če prekrovnice sadite šele spomladi, traja precej dolgo, da se primejo in razmnožijo. V tem času se lahko naselijo pleveli. Sadite že jeseni, da se do začetka zime tvori dovolj korenin. Potem so prekrovnice spomladi v prednosti in takoj začnejo prekrivati tla.

Besedilo: Jasna Milinković // Fotografije: Profimedia

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec