Nova raziskava je odkrila presenetljivo povezavo.
Kombinacija debelosti in nizke ravni hranila holin bi lahko prispevala k pospešenemu staranju možganov ter morebitnim zgodnjim sprožilcem nevrodegenerativnih bolezni, kot je Alzheimerjeva bolezen, kaže nova raziskava.
Pomemben marker
Holin je dobro uveljavljen kot eno najpomembnejših hranil za zdravo telo, zato lahko njegovo pomanjkanje skupaj s stresnimi dejavniki, povezanimi z debelostjo, predstavlja opozorilne znake za kognitivno nazadovanje dolgo preden se pojavijo dejanski simptomi, pravijo raziskovalci, ki jih je vodila ekipa z Univerze Arizona State (ASU).
"Ta raziskava prispeva k naraščajočim dokazom, da je holin dragocen označevalec presnovne in možganske disfunkcije - in krepi pomen zadostnega dnevnega vnosa, saj je bistven za zdravje človeka," pravi nevrobiolog Ramon Velazquez z ASU.
"Več novih poročil, objavljenih ta mesec, dodatno povezuje znižane ravni holina v krvi s spremembami vedenja, vključno z anksioznostjo in poslabšanjem spomina, ter s širšimi presnovnimi motnjami."
Nesporni dokazi
Raziskovalci so vključili 15 oseb z debelostjo, povprečne starosti 33,6 let, in jih primerjali z 15 zdravimi posamezniki. Pri vseh udeležencih so analizirali ključne kemične ravni in biološke označevalce.
Pri posameznikih z debelostjo so odkrili več izrazitih razlik, med drugim nižje ravni holina v obtoku, povečano število označevalcev, povezanih z vnetjem, ter višje ravni nevrofilamentne lahke verige (NfL) - krvnega proteina, ki kaže na poškodbe nevronov.
Med nižjimi ravnmi holina in višjimi ravnmi NfL pri osebah z debelostjo je obstajala močna korelacija, kar je ključno - enak vzorec so opazili tudi pri analizah po smrti pridobljenega možganskega tkiva starejših ljudi, ki so umrli z Alzheimerjevo boleznijo ali blago kognitivno motnjo (MCI).
Podatki niso dovolj obsežni, da bi dokazali vzročno-posledično zvezo, vendar celostna slika kaže, da so debelost, holin in pospešeno staranje možganov, ki vodi v demenco, lahko medsebojno povezani. Holin bi lahko bil del razloga, zakaj je debelost dejavnik tveganja za Alzheimerjevo bolezen.
"Naši rezultati nakazujejo, da dobro presnovno zdravje in zadostna količina holina pri mladih odraslih prispevata k zdravju nevronov ter postavljata temelje za zdravo staranje," pravi vedenjska nevroznanstvenica Jessica Judd z ASU.
Prihajajo nove raziskave
Gre za najnovejšo raziskavo, ki poudarja množico spremenljivk in dejavnikov, vpletenih v staranje možganov in demenco. Razpletati zapleteno kombinacijo vzrokov in posledic je za znanstvenike velik izziv, odkritja, kot je to, pa lahko prinesejo več jasnosti v dogajanje med staranjem možganov.
Za razumevanje podrobnosti te trojne povezave med debelostjo, holinom in nevrodegeneracijo bo potrebnih več raziskav, vendar raziskovalci predlagajo, da bi lahko nizke ravni hranila delovale kot zgodnji opozorilni znak bolezni, kot je Alzheimerjeva, kar nakazuje, da bi povečanje ravni holina lahko delovalo kot preventivni ukrep.
Čeprav jetra naravno proizvajajo majhno količino holina, lahko priporočen dnevni vnos enostavno dosežemo z uživanjem jajc, rib, perutnine, fižola in križnic (t.j. cvetače, zelja, ohrovta, vrtne kreše, brokolija, brstičnega ohrovta, gorčice in podobne zelenolistne zelenjave).
Že prej je bilo znano, da je to hranilo pomembno za zdravje - zdaj pa imamo še en razlog, da poskrbimo za njegov zadosten vnos.
"Večina ljudi se ne zaveda, da ne zaužije dovolj holina," pravi biokemičarka Wendy Winslow z ASU.
"Dodajanje s holinom bogate hrane v dnevno rutino lahko pomaga zmanjšati vnetje ter podpre tako telo kot možgane med staranjem."
Celotno študijo si lahko preberete tukaj.
Vir: Science Alert
Preberite si tudi: Pri 41 letih so mu diagnosticirali Alzheimerja, zdaj je izvedel, da bolezni sploh nima