Rek, da se zavedamo vrednost nečesa šele takrat, ko to izgubimo, se zdi še kako pravšnji v času digitalne dobe.
Nova raziskava Kaspersky Laba kaže, da ljudje sicer trdijo, da razumejo vrednost svojih podatkov, v realnosti pa jih ne cenijo, vse dokler jih ne izgubijo. Ljudi celo oblije hladen pot, ko pomislijo, da so izgubili podatke, kateri so se jim poprej zdeli »nepomembni«.
Nove ugotovitve, ki so del Kaspersky Labove raziskave My Precious Data, razkrivajo, kako boleča je pravzaprav izguba podatkov za uporabnike – celo takrat, ko uporabniki svojih podatkov niso označili kot »pomembne« oziroma dragocene.
Med raziskavo so se ljudje strinjali, da so najbolj pomembni zasebni podatki (zasebne in občutljive fotografije ter video posnetki njih samih). Predstavljajo namreč tisto vrsto podatkov, katerih izguba bi bila najbolj boleča. Kljub temu pa se je izkazalo, da je travmatična tudi izguba drugih podatkov, ki so jih uporabniki označili za manj oziroma nepomembne. Na primer, izgubo kontaktnih podatkov mnogi uporabniki ocenjujejo kot zelo bolečo. Čeprav so kontaktni podatki na splošno z vidika pomembnosti nižje uvrščeni, pa se njihova izguba uvršča med tri tipe podatkov, katerih izguba je uporabnike najbolj prizidane. Raziskava tako kaže na kontradikcijo med pomembnostjo posameznih podatkov za uporabnike in bolečino, ki jo utrpijo ob njihovi izgubi.
Kaspersky Lab je v sodelovanju s psihologi z nemške Univerze v Würzburgu v sklopu treh poskusov meril telesne odzive ljudi ob izgubi podatkov.
Čeprav so psihologi pričakovali močnejše odzive ob izgubi pomembnih podatkov, so jih presenetili znaki stiske uporabnikov ob izgubi manj pomembnih podatkov.
Psihologi so med poskusom merili elektrodermalno aktivnost kože (spremembe v žlezah znojnicah). Uporabnike je povečini oblil pot, ko so mislili, da so izgubili pomembne podatke, ravni potenja pa niso veliko zaostajale niti ob domnevni izgubi nepomembnih podatkov.
Enak vzorec se je pokazal tudi pri drugih dveh poskusih. Na primer, temperatura na konici nosu je ob simulaciji izgube pomembnih podatkov upadla. Ta fizični pokazatelj stresa je pokazal, da je uporabnike zaradi strahu dobesedno zmrazilo. Med poskusom so merili tudi razliko v temperaturi na konici nosu še v primeru izgube nepomembnih podatkov. Tudi takrat je meritev pokazala upad temperature; razlika med obema situacijama pa ni bila tako ekstremna, kot so pričakovali psihologi. Podobno so pri sistematičnem opazovanju obraza psihologi zaznali žalostne izraze uporabnikov – tako v primeru izgube pomembnih kot nepomembnih podatkov.
Čeprav so poskusi pokazali, da ljudi oblije hladen pot in so v stiski ob misli na izgubo podatkov, so razlike v elektrodermalni aktivnosti kože, temperaturi na konici nosu in izrazih žalosti presenetljivo majhne med primeri izgube pomembnih in nepomembnih podatkov. To kaže, da ima celo izguba nepomembnih podatkov neugodne telesne posledice in da uporabniki spoznajo, kako pomembni so jim podatki šele takrat, ko mislijo, da so jih izgubili.
Dr. Astrid Carolus, medijska psihologinja na Univerzi v Würzburgu, pojasnjuje: »Naši poskusi kažejo, da so ljudje – vsaj do sedaj – redko dojemali svoje podatke kot dragocene. Tako bo eden od naših prihodnjih izzivov to, da pomagamo ljudem razumeti, kar podjetja že vedo: podatki so dragoceni. Zato je pomembno izpostaviti, kaj podatki predstavljajo in kaj ljudem osebno pomenijo. Na primer, da bi ljudje cenili podatke, morajo razumeti ali celo čutiti, da fotografije niso zgolj slike in kontaktne informacije niso le naslovi. Te kategorije podatkov namreč predstavljajo dragocene življenjske spomine uporabnikov in so odraz njihove družbene povezanosti in pripadnosti. Vrednost podatkov mora biti jasno predstavljena. Le tako bodo ljudje spoznali, kako dragoceni so zares njihovi podatki.«
Andrei Mochola, vodja oddelka varnostnih rešitev za končne uporabnike pri Kaspersky Labu, izpostavlja: »Raziskava kaže, da izguba podatkov povzroči čustvene in telesne odzive ljudi. Kljub temu se v realnosti zdi, da ljudje ne vedo zares, katere vrste podatkov so jim bolj dragocene, vse dokler jih ne izgubijo. To so pokazali njihovi telesni odzivi v primerih izgube podatkov, ki so jih ocenili za nepomembne. Morda lahko s tem delno pojasnimo, zakaj ljudje kljub njihovi domnevni emocionalni navezanosti na podatke ne posvečajo pozornosti in ne zagotovijo ustrezne zaščite podatkov, ki jih hranijo na svojih pametnih telefonih, tablicah in računalnikih. Spoznati morajo pravo vrednost svojih podatkov in tudi sprejeti ukrepe, da jih ustrezne zaščitijo.«
O podjetju Kaspersky Lab
Družba Kaspersky Lab, ustanovljena leta 1997, je globalni ponudnik kibernetskih varnostnih rešitev. Poglobljeno strokovno znanje Kaspersky Laba s področja varnostnih groženj se nenehno spreminja v varnostne rešitve in storitve za zaščito podjetij, kritične infrastrukture, državnih organov in potrošnikov po vsem svetu. Obsežen portfelj Kaspersky Laba zajema vodilno varnostno zaščito za končne uporabnike ter številne specializirane varnostne rešitve in storitve za boj proti izpopolnjenim in razvijajočim se digitalnim grožnjam. Več kot 400 milijonov uporabnikov je zaščitenih s tehnologijami Kaspersky Laba, podjetje pa pomaga več kot 270.000 korporativnim klientom pri zaščiti tistega, kar jim je najpomembnejše.
Novo na Metroplay: Aljoša Bagola in Matej Šarc│1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije
