Raziskava: Psihopati sicer čutijo obžalovanje, a le takrat, ko so že prestopili mejo

Raziskava: Psihopati sicer čutijo obžalovanje, a le takrat, ko so že prestopili mejo (foto: profimedia) profimedia
21. 11. 2019

Imajo enaka čustva kot vsi ostali ljudje, a težava je v tem, da ne morejo predvideti svoje izbire ali pa vedenja, kar pa jih lahko pripelje do slabih odločitev.

Kaj si mislimo, ko pomislimo na besedo psihopat? Večina takoj pomisli na sadističnega serijskega morilca, upodobljenega v številnih filmih. Presenečeni bi bili, koliko jih dejansko srečate vsak dan. Psihologi so namreč ugotovili, da imajo nekateri vrhunski menadžerji in tisti, ki so na vodilnih položajih ter celo številni "navadni" ljudje značilnosti psihopatov. Morda jih poznate, morda ste celo zaljubljeni v psihopata, a tega ne veste.

Kako se glasi definicija psihopata?

Po tradicionalni definiciji gre za človeka, ki ne more sočustvovati z drugimi osebami, tako da ne čuti sramu ali obžalovanja zaradi svojih negativnih dejanj do drugih. Oboževalci serije Dexter bodo zagotovo prepoznali notranje boje glavnega lika. Zaradi nesposobnosti razumevanja tujih čustev so asocialni, kar bi lahko bil vzrok za to, da vam grozi večje tveganje srečanja s psihopatom v sejni sobi ali na športnem igrišču kot v temačni ulici.

Nova študija pa povsem spreminja definicijo tega pojma. Soavtorja študije, profesor psihologije s Harvarda Joshua Buckholtz in profesorica Arielle Baskin - Sommers z univerze Yale sta razkrila, da psihopati niso povsem imuni na empatijo. Študija je pokazala, da številni med njimi začutijo obžalovanje, ko prizadanejo druge. A ne morejo predvideti svojih izbir ali vedenja, kar jih lahko pripelje do slabih odločitev za druge, ki so napačne, v nekaterih primerih celo grozne. Nekateri psihopati imajo srce na pravem mestu, a ne morejo ugotoviti, kdaj so prestopili mejo.

Raziskovalci so opazovali številne zapornike - za nekatere bi rekli, da so psihopati, drugi spet niso delovali tako. Dali so jim nalogo, da odigrajo igro, ki temelji na ekonomiji. Pri tem so jim merili potencial za občutek obžalovanja zaradi odločitev, ki so jih sprejeli med igro. Psihopati so se posluževali bolj tveganih potez, imeli pa so težave z ocenjevanjem tega, ali bi jim bilo treba pozneje obžalovati določene poteze ali ne.

Obžalovanje je dvodelni proces

Čeprav ob omembi obžalovanja vsi pomislimo na eno čustvo, Buckholtz trdi, da je to pravzaprav dvodelni proces. Prvi del je retrospektivno obžalovanje oziroma del obžalovanja, ki temelji na izkušnji iz preteklosti. Razmišljamo o boleči izkušnji in si želimo, da bi sprejeli boljšo odločitev. Gre za razlog, zaradi katerega bomo v prihodnosti v podobni situaciji verjetno šli po drugi poti.

Drugi del je prihodnje obžalovanje, do katerega pride, ko že dobimo informacije iz okolice in lahko predvidimo, kaj se bo zgodilo ter ocenimo, ali bomo obžalovali ali ne. Buckhotlz in Baskin-Sommersova sta pokazala, da psihopata definira nezmožnost, da se odloči na podlagi razumevanja verjetnega rezultata in vpliva na druge ljudi. "Skorajda da gre za slepoto glede prihodnjega obžalovanja," pravi Buckhotlz. Čeprav pozneje čutijo obžalovanje, ne zaznajo, da bo do tega prišlo. Dodaja, da je znano, da so značilnosti psihopatov ene od največjih napovedovalcev kriminalnega vedenja, ta študija pa bi lahko bila v pomoč pri tem, kako obravnavati take ljudi - da se jih nauči, kako se izogniti slabim odločitvam.

Za prepoznavanje pomena prihodnjega obžalovanja

Vemo, da je psihopatija ena od največjih napovedi kriminalnega vedenja. Če bi bili zmožni usposobiti posameznike, da prepoznajo pomen prihodnjega obžalovanja, bi to lahko bil način za usvarjanje bolj sočutih psihopatov, ki bi se lahko izognili težavam in novim zapornim kaznim, pravi Buckholtz.

Čeprav vemo veliko o tem stanju, vemo zelo malo o tem, kako se psihopati odločajo. Ne vemo, kako uporabljajo informacije in druge signale iz okolice pri sprejemanju odločitev, saj se tega področja nikoli ni raziskovalo. Buckholtz pravi, da bo za naslednjo generacijo preučevanja psihopatov pomembno prav to.

Baskin-Sommersova pa dodaja: "Ta odkritja razkrivajo, da psihopati niso zgolj nezmožni čutiti obžalovanje (ali druga čustva), temveč obstaja težava pri tem, da se naučijo delovati prilagodljivo. Razumevanje tega bi lahko pomagalo psihologom pri razvijanju bojše metode za predvidevanje psihopatskega vedenja, morda pa jim uspe usposobiti ljudi, da prepoznajo te značilnosti pri sebi in posledično sprejemajo boljše življenjske odločitve."

Povzeto po: Bigthink.com

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri