Razstava krpank z dobrodelno noto: Barviti svet ustvarjalk

Razstava krpank z dobrodelno noto: Barviti svet ustvarjalk (foto: Goran Antley) Goran Antley
Vir: Story
22. 5. 2017

Podjetnost ne ovira ustvarjalnosti, temveč jo lahko zgolj nadgrajuje. To dokazujejo tudi tri navdihujoče zgodbe žensk, ki jih je pred leti zapeljal barviti svet krpank. Ustvarjalke Marja Panker, Irena Peček in Maryna Bilash z različnimi življenjskimi zgodbami in ozadji svoj mir v vrtincu vsakdanjika najdejo med koščki tekstila in natančnostjo šiva, krpanke pa že dolgo niso zgolj njihov hobi, temveč so jih s kančkom podjetnosti razvijale naprej.

Minuli mesec so Mestno knjižnico Prežihov Voranc kljub turobnemu vremenu, ki je vladalo na nebu, obarvale barvite krpanke, natančni šivi in zanimive vzorčaste kombinacije, predstavljene na razstavi 'Vsi koščki ene zgodbe'.

Maryna Bilash, Marja Panker in Irena Peček so na ogled namreč postavile svoje umetnine, ob večeru pa so prostor napolnili obiskovalci, ki so si lahko na tihi dražbi zagotovili svojo, za dober namen seveda.

Zbrana sredstva so namreč umetnice namenile deklici Lejli. "Ideja je prišla z Marjine strani, saj je predlagala, da bi pripravile razstavo. Seveda sva se strinjali, saj je vse lažje, ker pri projektu sodelujemo vse tri. Tako smo se odločile postaviti svoja dela na ogled, pri tem pa so nam svetovali, da bi lahko vključili tudi dobrodelno noto. Spomnila sem se na hčerko ene izmed naših učiteljic, ki se že vse življenje spopada z boleznijo. Deklica ima namreč cerebralno paralizo. Lejla je zelo ljubka in prijetna osebica, ki obožuje glasbo. Povabili smo jih k sodelovanju, čeprav nas je deklica hitro opomnila, da se nismo prav lotile dela. Ona bi namreč takoj vse postavila na Facebook," z nasmeškom pojasni Maryna, ki sicer prihaja iz Rusije.

Dekleta so se spoznala na tečaju izdelave krpanke, tako so združile moči in se s kančkom podjetnosti lotile tudi drugih projektov. Svoje izdelke so nadgradile in ponudile podjetjem, širši javnosti pa so jih predstavile prav na razstavi v knjižnici. "Mislim, da je bistvo tudi v tem, ker se med seboj dobro razumemo, poleg tega pa smo vse dosti podjetne. Brez podjetnosti se ne bi znale organizirati in prav naša podjetna žilica se je pri razstavi še posebej izkazala," iskreno povedo zgovorne sogovornice.

Z razstavo so krpanke želele predstaviti širšemu krogu, saj se zdi, da tovrstno ustvarjanje ostaja bolj domena majhnega števila ljudi. "Svojo ljubezen smo tako združile z dobrodelnostjo. Najprej smo hotele narediti dogodek le v krogu najbližjih, ko pa smo videle prostor, smo želele narediti nekaj več," pojasni Marja, Irena pa ob tem doda: "Že med tečajem smo naredile veliko izdelkov, tako da so se ti kopičili pri nas doma, številne seveda uporabiš, druge podariš, spet tretje pa želiš deliti s širšim krogom ljudi. Uživamo v šivanju, vendar želimo izdelovati uporabne izdelke, ki bodo ljudem v veselje."

Vsak izdelek izpod njihovih rok je tako unikat, pri katerem se poigrajo z barvami in vzorci, čeprav zveni zabavno, pa je izdelovanje krpank tudi izjemno naporno. Natančnost in potrpežljivost sta glavni vrlini ustvarjalk, ki ure in ure sestavljajo barvite koščke.

Ustvarjanje krpank lahko zato primerjamo kar s svojevrstno meditacijo. "Ko 'padeš notri', moraš biti zelo pozoren na prav vsak šiv, zato se moraš popolnoma osredotočiti na delo. Vse preostale misli in skrbi v tem trenutku ne pridejo na vrsto. Ročna dela dobro vplivajo na počutje," so prepričane ustvarjalke, ki si kljub vsakodnevnemu neredu vzamejo čas za izdelovanje umetnin.

"Lahko bi rekli, da si vzamemo čas zase, vendar bi prej rekla, da si vzamemo čas za krpanke. Popolnoma so nas začarale," z nasmeškom na obrazu pove Maryna. Prav zato bi dekleta želela k ustvarjanju krpank spodbuditi tudi druge, ki bi morda želeli izpopolniti svojo natančnost, potrpežljivost ali pa le uživati v sadovih svojega dela. Za kaj takega ni treba čakati do pokoja, saj so dekleta prepričana, da je najbolje začeti že sedaj: "Zakaj bi čakali! Takrat bodo naše oči že morda slabše videle, medtem ko za krpanko potrebuješ še dober vid. Če si kaj takšnega želiš, je dobro čim prej začeti."

Marja Panker: Učiteljica z željo po barvitosti

Marja Panker uživa v ustvarjanju krpank, saj se z njihovo pomočjo odklopi od vsakdanjih skrbi in se v celoti posveti sestavljanju majhnih delčkov. S krpankami se je prvič srečala ob rojstvu nečaka, ko je ustvarila svojo prvo preprosto krpanko, da bi mu naredila odejico. "Prebrala sem nekaj člankov in knjig, potem pa je želja po ustvarjanju zamrla. Sčasoma pa sem vendarle želela nadgraditi znanje o krpankah, zato sem se vpisala na tečaj, kjer so me popolnoma začarale," se spominja Marja, ki je tako vstopila v čarobni svet barv in vzorcev. V njem najde tudi mir in svojevrstno sprostitev.

"Pedagoško delo je lahko zelo naporno, zato sta ustvarjanje in izbiranje barv res sproščujoči. Ob tem lahko pozabiš na težave, ki te morda pestijo, ter se podaš v čudoviti svet krpank," pove učiteljica razrednega pouka, ki se ukvarja s poučevanjem angleščine.

Irena Peček: Iz papirologije do domišljije

Poklicna plat Irene Peček pa ni povezana z jezikoslovjem ali pedagoškim delom, temveč goro računov in računalniškim ekranom. "Dolgo sem delala v računovodstvu. Zdelo se mi je, da sem ogromno delala, vendar nikoli pred seboj nisem imela vidnega rezultata, izdelka. Papirje po uporabi vržeš v smeti. Pri krpankah me je prevzelo prav to, pred seboj imaš izdelek, ki si ga ustvaril sam," pove Irena, ki razmišlja, da bi v tej smeri lahko zgradila tudi novo poslovno pot.

Že v mladosti je sicer rada šivala oblačila, kmalu pa se je bližje spoznala tudi s krpankami, vendar so se ji te vedno zdele zapletene. "Mislila sem, da kaj takega lahko ustvarijo le ljudje z magičnimi sposobnostmi," prizna z nasmehom. Pred dvema letoma pa je ostala brez zaposlitve in odločila se je, da si za dušo privošči nekaj zase, zato se je vpisala na tečaj izdelave krpanke. "Uvidela sem, da je težko, vendar ne nemogoče," zatrdi z gotovostjo.

Maryna Bilash: Jezikoslovka z ljubeznijo do ustvarjanja

"Že med šolanjem sem oboževala šivanje. V Rusiji je velik poudarek na ročnih delih, dekleta se v šoli učijo šivati, fantje pa obdelujejo les. Izdelovanje oblek me ni privlačilo, zato pa spoznaš nove veščine, izzive," odkrito pove Maryna Bilash, lastnica jezikovne šole in profesorica ruskega jezika, ki je med svojim poklicem in ustvarjanjem krpank našla številne vzporednice.

Jezik moramo ponavljati, tako pa je tudi pri izdelavi krpank. Vodenje lastnega posla je lahko zelo stresno, zato izdelavo krpank povezuje s svojevrstno sprostitvijo. "Vsak podjetnik se spopada z napetostjo, včasih so obdobja res zelo naporna. Zato sem si zadala, da vsak dan naredim, če ne drugače, vsaj en šiv," v smehu pove Maryna. Rada sestavlja barve in spodbuja svojo ustvarjalno plat, prav to pa je izboljšalo tudi njeno splošno zadovoljstvo. "Krpanke se lepo dopolnjujejo z mojim poklicem," pove Rusinja, ki že vrsto let živi v Sloveniji.

Nika Arsovski

Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story20/2017

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Nova Story že v prodaji

Story 20/2017

Story 20/2017, od 11. 05. 2017