Morda je zato ta recept preživel desetletja in se prenaša še naprej – iz zvezkov naših babic na sodobne krožnike
V času, ko ni bilo hitre hrane in dragih restavracij, je bila kuhinja središče doma, vonj po kosilu pa znak, da se bo družina kmalu zbrala za mizo. Takrat so nastajale jedi, ki so bile preproste, a pripravljene z ljubeznijo – in prav zato so si jih vsi zapomnili. Ena takšnih jedi je bila fižolova juha s koščkom klobase – jed, ki je hranila generacije in v kateri je bil okus doma.
Recept je bil vedno podoben, a nikoli enak: vsaka gospodinja ga je pripravila po svoje. Suh fižol je čez noč namočila, nato ga je skuhala z lovorjevim listom, korenčkom in krompirjem, na koncu pa dodala žličko rdeče paprike in nekaj dimljenega mesa – tistega, kar je bilo pri hiši. Včasih kos klobase, drugič samo malo masti in čebule. In kljub skromnim sestavinam je bil okus bogat, poln in topel.
Danes se morda zdi preprosto, a v teh jedeh je bilo nekaj več – okus časa, ko je bilo manj, pa je pomenilo več. Morda je zato ta recept preživel desetletja in se prenaša še naprej – iz zvezkov naših babic na sodobne krožnike.
