Ljubitelji sendvičev z mehko, krhko štručko in toplo, sočno ter nadvse okusno vsebino se množijo kot gobe po dežju. V zadnjih nekaj letih je ne le po svetu, ampak tudi pri nas znatno narasla ponudba vseh mogočih vrst burgerjev, vse več pa se nas njihove priprave loteva tudi doma.
Za vse navdušence je zdaj tu knjiga Burgerji (hot dogi in bageli v dobri družbi), v kateri boste našli skoraj 40 receptov za to izjemno priljubljeno jed, manjkale pa ne bodo niti recepture za omake in kruhke. In če bi si vseeno zaželeli tudi spremembe, sta Valery Drouet in Pierre-Louis Viel dodala še nekaj receptov za hot doge in bagele.
Nekaj zanimivih dejstev o burgerjih, ki jim nekateri pravijo tudi hamburgerji:
- Ste vedeli, da danes v ZDA, ki slovi kot dežela modernega hamburgerja, vsako leto pojedo dobrih 30 milijard hamburgerjev, kar pomeni, da jih vsaka oseba letno pojedo kar sto (ali vsak tretji dan vsaj enega)?
- Ste vedeli, da so si pra-burgerje pred nekaj stoletji izmisli Huni, ki zaradi vpadov in napadov po takratni Evropi niso imeli časa zaužiti poštenega obroka? Bojda so pred naslednjo bitko utegnili vtakniti sveže meso govedine pod sedlo, zaradi česar se je to povsem sploščilo, potem pa to pra-mleto meso pojedli, ko so končno utegnili.
- Ste vedeli, da so tatarski biftek (ki je neke vrste izboljšano pra-mleto meso) izumili Rusi in ga okoli 17. stoletja pripeljali vse do Hamburga, kjer je bilo eno največji evropskih pristanišč? Ko so tam tatarca za spremembo vendarle še spekli, se je dejansko rodil prvi hamburški zrezek alias hamburger.
- Ste vedeli, da so hamburger v Ameriko, kjer je danes postal že prava nacionalna jed, zanesli emigranti, ki so se z ladjami vozili tja s trebuhom za kruhom? Ni trajalo dolgo, da so hamburger postregli s kečapom, omako od pečenja in kruhom.
- Ste vedeli, da ni točno znano, kdo si je v resnici izmislil hamburger, kot ga danes poznamo? Kot pri vseh dobrih idejah (in njih variacijah), se kasneje vsi radi hvalijo, da so bili oni prvi.
A četudi slednjega najverjetneje nikoli ne bomo zares izvedeli, pa danes lahko uživamo v nadvse pestri izbiri najrazličnejših burgerjev.
Več deset takšnih, ob katerih se vam bodo že ob branju receptur cedile sline, smo našli v knjigi Burgerji. Če ste njihov velik ljubitelj, jo ob priliki le vzemite v roke. Knjiga bo med drugim za vedno opravila s predsodkom, da so burgerji zgolj primerek neugledne, hitro pripravljene hrane, in razkrila naslednjo veliko skrivnost: sveže sestavine in odlične doma pripravljene omake so ključ do naravnost sanjskih grižljajev!
Recept za pokušino!
Ker imamo na tem mestu prostora zgolj za enega od več deset slastnih receptov, smo sprva nihali med receptom za klasični sirov burger, ki je eden najbolj popularnih, in receptom za klasični ameriški burger, ki je eden najbolj znanih. Potem so nas ob listanju knjige premamili bolj eksotični primerki burgerjev. Zamikal nas je trojni goveji burger z modro plesnijo, burger s hrustljavim piščancem, cezarjev burger, burger tandoori, burger z lososom ter celo vegetarijanski burger z orehi. No, na koncu smo se vendarle, a stežka odločili za ...
Miniburgerji
- Priprava: 30 minut
- Peka: 10 minut
Sestavine za 6 miniburgerjev
- 12 približno 50-gramskih kruhkov, navadnih ali sezamovih ali makovih
- 500 g mlete govedine
- 120 g zelene solate
- 150 g edamca
- 3 velike žlice domače majoneze
- 3 velike žlice kečapa
- 3 žlice rastlinskega olja
- sol, mleti poper
Mleto meso solimo in popramo, nato oblikujemo 12 majhnih mesnih ploščkov, primerne velikosti za kruhke. Z nožem za lupljenje krompirja narežemo sir na tanke ostružke. Solato operemo in narežemo. V pečici segrejemo žar. V ponvi na zmernem ognju na olju pečemo meso 5 do 7 minut na vsaki strani. Shranimo na toplem. Kruhke prerežemo na pol, nato jih rahlo popečemo pod žarom. Spodnje polovice kruhkov namažemo s kečapom, zgornje pa z majonezo. Po spodnjih polovicah porazdelimo solato. Nanjo damo po 1 mali mesni plošček in nekaj ostružkov sira. Kruhke pokrijemo z zgornjo polovico in burgerje takoj ponudimo.
Pa dober tek!
Priporočamo!
Burgerji – Valery Drouet in Pierre-Louis Viel
»Burgerji, hot dogi in bageli se, ne glede na to, ali jih jemo stoje ali kot pošteno kosilo, stalno pojavljajo v novih in novih različicah in vedno bolj postajajo samostojna jed, pripravljena po posebnem receptu. Toda ne glede na to, ali so prefinjeni ali pa povsem vsakdanji, sta bistveni radodarnost, s katero jih pripravimo, in gostoljubnost, s katero jih ponudimo,« je uvodoma povsem jasna Valery Drouet, soavtorica knjige z recepti Burgerji, ki je pred dnevi izšla pri Mladinski knjigi.
V knjigi boste našli recepte za klasične burgerje, pa tudi tiste z govejim karpačem in popečeno zelenjavo, s hrustljavim piščancem, s kozicami na tajski način, s prekajenim račjim filejem in kozjim sirom ali pa sladko različico s pralinejevo kremo ...
Tisti, ki si boste za pripravo vrhunskega domačega burgerja vzeli še več časa, boste v knjigi našli tudi recepte za kruhke in bombice same, seveda pa ne bo prav nič narobe, če uporabite takšne, kot jih prodajajo v bližnji pekarni ali trgovini.
Si želite zares impresionirati svoje prijatelje, sorodnike in znance? Zakaj jim ob naslednjem obisku ne bi postregli z doma pečenim in pripravljenim burgerjem? Zagotavljamo vam, da se boste kot zgleden gostitelj za vedno zapisali naravnost med zvezde.
Ne spreglejte tudi!
In ko smo že pri knjižnih novostih, ne spreglejte tudi, da je v kino prav te dni prišel verjetno najbolj romantičen film tega poletja, Ob tebi. Posnet je po istoimenski knjigi, nadaljevanje zgodbe pa boste izvedeli v knjigi: Brez tebe.
Na knjižnih policah boste po novem našli še ...
- Harper Lee: POJDI, POSTAVI STRAŽARJA
Izid drugega romana Harper Lee (1926-2016) je bil nedvomno založniški dogodek leta 2015, saj so samo prvi dan prodali skoraj milijon izvodov. Knjiga, ki je bila napisana še pred slavljenim prvencem Če ubiješ oponašalca in je dolgo veljala za izgubljeno, povzema zgodbo in dogajanje v mestecu Maycomb dvajset let pozneje, sredi petdesetih let prejšnjega stoletja. Skozi oči odrasle Jean Louise (Scout) Finch, ki zdaj živi v New Yorku, ugledamo nekatere od že znanih junakov, predvsem očeta Atticusa, v čisto drugačni, moralno kompleksnejši luči ...
- Umberto Eco: NULTA ŠTEVILKA
Zadnji roman Umberta Eca, slovitega italijanskega filozofa in pisatelja, je v prvi vrsti čudovita parodija na temo današnjih medijskih manipulacij in družbenih razmer, obenem pa ponuja svojstven pogled na italijansko polpreteklo zgodovino. Novodobni tajkun, ki bi rad prišel v italijanske visoke politične in finančne kroge, ustanovi časopis, ki ga v resnici sicer ne namerava izdajati, bo pa s poskusnimi številkami te kroge lahko izsiljeval, da bi ga sprejeli medse. Glavni urednik zbere v ta namen zelo pestro ekipo ne preveč uspešnih novinarjev, za pomočnika pa si najde Colonno, ki se skozi življenje prebija z manjšimi opravili za razne založbe in občasnim prevajanjem. Njegova poglavitna naloga pa je, da zanj kot »ghostwriter« napiše knjigo o ustvarjanju tega časopisa, v kateri naj bo vse povedano prav nasprotno od zahrbtnih resničnih namenov ...
- Uroš Zupan: AVTOMOBILSKI BLUZ
Pesmi v Avtomobilskem bluzu izhajajo iz čistega začetka, recimo iz pesmi Psalm – magnolije v aprilskem snegu skoči ven Vožnja. Pa takšen hommage ljubeznim, za lažjo orientacijo, da se vidi, od kod smo uvozili začimbe. Potem imamo tu še formalne trike; popačenja v sonetu in držanje za plot v sekstini, pa seveda pesmi, ki so skoraj zgodbe, in zraven še esej, kot ključ za konzervo. Imamo pa tudi še nekaj, nekakšen občutek, da Zupan govori samo še takrat, ko ima kaj povedati. In to je ponavadi dobro. Nežno in nekako osvobajajoče. Uroš Zupan (1963), pesnik, esejist, občasni prevajalec in prejemnik vrste literarnih nagrad, z družino živi v predmestju Ljubljane.
- Julie Garwood: PRINC IZ SANJ
Da bi se Taylor izognila skrbništvu brezvestnega strica, se poroči z Lucasom Rossom, robatim ameriškim rančarjem. Denar lady Esther mu bo omogočil, da se vrne domov v Montano. Taylor pa v Ameriko žene drugačen razlog – dragocena zapuščina, ki je svojemu čednemu možu ni razkrila, saj se nameravata po prihodu v Boston raziti. Toda ko Lucas opisuje življenje na robu divjine, začne neustrašna mlada dama kovati drugačne načrte za prihodnost in prostrane montanske planjave se ji zdijo čedalje bolj vabljive.
In številne druge. Več o drugih knjižnih novostih tudi na emka.si.
