Rekonstrukcija dojk pri nas: Smo najboljši na svetu!

Rekonstrukcija dojk pri nas: Smo najboljši na svetu! (foto: Helena Kermelj, Shutterstock) Helena Kermelj, Shutterstock
Vir: Jana
11. 6. 2017

V 15 letih so kirurgi v UKC Ljubljana opravili več kot 2.300 rekonstrukcij dojk.

Tisto, kar je bilo še pred 50 leti nepredstavljvivo, je danes rutina. Ženske, ki zbolijo za rakom na dojkah, ne ostanejo brez ene ali obeh prsi kot včasih, ampak jim kirurgi po odstranitvi tumorja oblikujejo nove dojke. Si sploh predstavljate, kako pomembno je to za bolnice z rakom na dojkah? Da po hudi bolezni, ki jih že tako zadene v dušo, ostanejo ženske ...

Prvi na svetu!

Podatki so impresivni. Več kot polovico rekonstrukcij dojk opravijo na mikrokirurški način s telesu lastnim tkivom. V zad­njih petih letih so tako operirali več kot 600 bolnic, v kar 99,6 odstotka je operacija uspela. Operacije so izjemno zanesljive, poskušajo pa uvajati inovacije. Ena izmed njih je tudi 3D-tehnika operacije, ki so jo prvi na svetu izvedli prav v UKC Ljubljana pod vodstvom prof. dr. Uroša Ahčana, dr. med, predstojnika Kliničnega oddelka za plastično, rekonstruktivno, estetsko kirurgijo in opekline.

»To je priložnost za optimizem, saj gre za predstavitev novih, učinkovitih možnosti za bolnice. Nekoč so bile te za bolnice po odstranitvi dojke zelo majhne. Leta 1970 jih tako rekoč ni bilo. Nato je sledil razvoj različnih metod rekonstrukcije, ki pa niso bile vse učinkovite. Tudi zato se je malo bolnic odločalo za rekonstrukcijo dojke. Danes, ko je medicina tako zelo napredovala, imajo bolnice precej več možnosti in se tudi temu primerno v večjem številu odločajo za rekonstrukcijo dojk.«

Za rekonstrukcijo dojke se odloči 60 odstotkov bolnic

Več je diagnostičnih možnosti, pot do diagnoze je kratka, hitra, prav tako imajo bolnice možnosti multimodalnega zdrav­ljenja. »In številne preventivne programe, kot je program Dora, pa tudi genetsko testiranje, ki bolnicam omogoča različne preventivne posege,« pojasnjuje prof. dr. Ahčan. Zdravniki pri nas so uigran tim, odlično sodelujejo, skupaj naredijo načrt zdravljenja in rekonstrukcije dojke pri vsaki posamezni bolnici. »Tu ni prostora za egocentrične posameznike. Dve ekipi iz različnih centrov, iz UKC Ljubljana in Onkološkega inštituta, delujemo kot celota.«

V Sloveniji operacijo rekonstrukcije dojke plača zavarovalnica, prav tako zdraviliško zdravljenje po posegu. V 15 letih so opravili 2.379 rekonstrukcij dojk pri 2.060 pacientkah, starih med 18 in 72 leti. Od tega je bilo 1.284 rekonstrukcij s telesu lastnim tkivom in 1.095 rekonstrukcij s silikonskimi vsadki. Za integralno zdravljenje raka na dojkah in rekonstrukcijo dojke se pri nas odloči okoli 60 odstotkov bolnic, kar je veliko in spodbudno. Ponekod v Evropi in svetu je ta podatek pod 20 odstotkov, ponekod celo pod 5 odstotkov.

Uroš Ahčan

Slovenija bi lahko imela enega najboljših centrov za zdravljenje raka na dojkah na svetu

Imamo znanje, imamo rezultate, imamo možnosti. Nimamo pa primernih prostorov, da bi k nam na rekonstrukcijo hodile ženske iz vse Evrope in drugih delov sveta. V Ljubljani namreč ni več vprašanje rekonstrukcija da ali ne, ampak vprašanje, kateri način izbrati.

»V Sloveniji slavimo možnost, da se odpre nova lakirnica z okoli 400 delovnimi mesti, pozabljamo pa na visokotehnološke možnosti in bogato znanje, ki ga imamo, kjer bi lahko zdravili bolnice z rakom na dojkah z vsega sveta. Teh je v Evropi 400 tisoč na leto, od tega jih je polovica brez dojke,« opozarja prof. dr. Ahčan. In kar je še huje, tujke se zanimajo za tovrstne operacije v Ljubljani. »Pridejo iz držav nekdanje Jugoslavije, Rusije, arabskega sveta in preostale Evrope. Ko jim predstavimo možnosti zdravljenja, so navdušene. Ko jim pokažemo prostore, se vse premislijo in grejo drugam.«

Vsaka osma ženska v razvitem svetu zboli za rakom na dojkah, vsaka osma ženska je nesrečna, posledično je nesrečna vsaka osma družina. A kaj, ko ni posluha, da bi v Ljubljani postavili najsodobnejši center za raka na dojkah, kjer bi zdravili bolnice z vsega sveta, obenem pa tudi izobraževali kirurge. Ahčan je ob tem opozoril predvsem na ignoranco države: »Težko je trenutno tukaj delati v razmerah, kjer virtualnega zdravnika (Bergdoktor, op. ur.) iz Avstrije pričaka šest tisoč ljudi in sprejme predsednik države, na takšnih ravneh pa se ne pogovarjamo o temah, kot smo jih načeli danes. Smo kot vrhunski športniki, vsak dan smo v operacijski dvorani, drugi pa bi lahko izračunali, kaj bi to pomenilo finančno, za turizem in ugled Ljubljane.«

Zakaj rekonstrukcija?

Izgubljamo torej veliko, evropski center za zdravljenje dojk je ena od zamujenih priložnosti. Še zlasti ob zavedanju, kaj rekonstrukcija pomeni za sleherno bolnico, sleherno žensko. Rekonstrukcija dojke ima namreč izjemen pomen za ohranitev pozitivne samopodobe bolnice, prav tako je pomembna tudi iz estetskih razlogov. Zdravljenje raka na dojkah je močno napredovalo, žal pa operativni poseg še vedno pomeni fizično pohabljenje operiranih bolnic, ki med drugim povzroča kronične bolečine. Odstranitev dojke pusti posledice tudi na psihi bolnice, opozarjajo v Društvu onkoloških bolnikov Slovenije.

Angelina Jolie pomembno vplivala na ženske z mutacijo gena za raka na dojkah

Med ženskami, ki imajo potrjeno mutacijo gena, a še niso zbolele, se za odstranitev dojk odloči približni četrtina, pri tistih, ki so že zbolele za rakom, pa okoli polovica, pojasnjuje prof. dr. Janez Žgajnar, dr. med. z Onkološkega inštituta. »Če ima ženska 60-odstotno možnost, da bi zbolela, se po operaciji, ki se izvede, ko je tkivo še zdravo, ta odstotek zmanjša na tri odstotke.« Zanimanja za tovrstne posege je vse več, tako v tujini kot pri nas, k čemur je prispevala tudi medijsko odmevna odstranitev dojk ene najprepoznavnejših igralk našega časa Angeline Jolie.

Besedilo: Maja Sodja
Fotografije: Helena Kermelj, Shutterstock