Renee Vozelj je že kot dvajsetletnik varil pivo s svojimi prijatelji v domači kuhinji, da bi ga prav ljubezen do hmeljevega napitka naposled ne popeljala med dvanajsterico tistih podjetnikov in inovatorjev, ki so postali del projekta Štartaj Slovenija!
Reneejeva strast do piva je skozi leta prerasla v željo po čisto pravi lastni pivovarni, s katero se je želel pokloniti tudi knapovski dediščini rodnega Zasavja. Prav tam, torej v Zasavju, je po njegovi zaslugi nastala tudi prva prava butična pivovarna. Prvi rezultat njegovega dela sta dve različici skrbno varjenega aromatičnega piva. Svetli Herc je pale ale, posvečen »hercu«, rudniški lopati, temni stout Kramp pa z najbolj prepoznavnim simbolom rudarstva predstavlja obeležje 200-letnemu knapovskemu izročilu.
Pred dnevi smo se z Reneejem takole pogovarjali ...
O Knapu iz prve roke!
Kaj je bila vaš navdih za zasnovo produkta, po katerem vas bo kmalu poznala vsa Slovenija?
Več tega me je navdihnilo. Kot prvo, imam zelo rad pivo, še raje pa ima svoje pivo. (smeh) Navdih za Knap zgodbo pa sem našel pri svojem starem očetu, ki je bil pravi knap in mi je o časih pravega knapovstva pripovedoval, ter situaciji, v kateri je danes Zasavje. Skozi ta nov produkt sem si zato želel ohraniti izročilo in dediščino knapov, ki so zaslužni za to, da so na noge postavili Zasavje, kot ga poznamo.
Ime vašega piva je bilo skratka od nekdaj jasno ...
Ne povsem. Ko smo leta 2009 prvič varili pivo, smo bili mnenja, da se bo imenovalo Gladko pivo. Kasneje sem pričel uporabljat še ime Srečno pivo, a mi nikakor ni zvenelo prav. Tako smo nekega večera ob premišljevanju ob pivu tehtali in debatirali, kakšno bi moralo biti njegovo ime in se na koncu zedinili, da bi to morali biti Pivovarna Knap. Še istega večera so se nam utrnila tudi imena za pivo Herc in Kramp ter poimenovanje serije piva po cajgu (orodje).
Svojo poslovno idejo ste očitno že v štartu delili s potencialni zavezniki v poslu ...
Ja, vsekakor. Veliko sem se pogovarjal tako z bližnjimi, kolegi in drugimi, pa tudi sproti testiral svoj produkt. Osebno sem mnenja, da pri teh stvareh ne gre zapravljati časa. Običajno se ljudje bojijo deliti ideje, da bi jih kdo ne ukradel, moje izkušnje pa so takšne, da drugi bodisi že delajo na kakšni svoji ideji ali pa so enostavno tako leni, da ne delajo nič. Zato enostavno nisem imel bojazni, da bi me kdo posnemal, s projektom Štartaj Slovenija pa je z večjo izpostavljenostjo to le še manj verjetno. Prav tako je na moji strani še ena stvar: z razvojem lastnega produkta sem in vedno bom korak pred drugimi.
Kaj vas je spodbudilo k temu, da ste se nato prav zares vrgli na delo?
Najprej je bilo vse skupaj le hobi, a so me dobri odzivi in mnenja kolegov prepričala v to, da bi bilo produkt vredno testirati še na trgu. Podjetniška žilica mi ni dala miru in kmalu je bilo 'rečeno tudi storjeno', sosledje dogodkov pa me je nato pripeljal še do Štartaj Slovenija.
Katera faza realizacije projekta od izvorne ideje do postavitve na trg pa se vam je zdela najbolj zahtevna?
Vse je bilo v redu, dokler nisem izdelal stroškovnika postavitve lastne proizvodnje. Številka je bila namreč zares ogromna in v tistem trenutku sem bil prepričan, da je ovira previsoka in da je s to poslovno zgodbo tisti hip konec. Morda bi jo lahko obudil še enkrat na stara leta, če bi mi do takrat uspelo privarčevati tako veliko vsoto. Vseeno še nisem takoj obupal in raziskovanje pivovarske 'scene' je počasi naplavilo rešitev. Svoje pivo bi namreč lahko varil pri Vizirju po naši recepturi. Naenkrat je postalo mogoče testiranje trga z izdelkom brez večjih denarnih vložkov.
Uvrstitev vašega produkta med Sparovo dvanajsterico v Štartaj Slovenija vam je gotovo prav tako prišla še kako prav, ni res?
Uvrstitev med teh dvanajst produktov vidim kot veliko potrditev mojega dela in vztrajanja na tej poti, prav tako pa to vidim tudi kot potrditev recepture, okusa piva, cgp-ja in celotne zgodbe. Prav vsi segmenti projekta se mi zdijo pomembni in mi tudi veliko pomenijo.
So vam bili tudi v izdatno pomoč?
Seveda. Že, če začnem na začetku, so me veliko naučili tehnološki in mikrobiološki pregledi, logistika pri tako velikem sistemu prav tako. Ne gre pa spregledati tudi posebne izpostavljenosti produkta - tako na policah kot v reklamnih letakih - in nato dejanska prodaja v Megamarketih Interspar. Slednje se mi zdi prava pika na i.
Pivo Knap verjetno ni vaša prva izkušnja z inovativnim podjetništvom?
Za seboj imam že več različnih projektov. Pri nekaterih sem resda 'pogrnil' na celi črti, a prav iz vseh sem se zares veliko naučil.
Kaj bi svetovali nadobudnemu (mlademu ali manj mlademu) startupovcu, ki ta hip morda že imajo kakšno dobro idejo za produkt, a ne ve, kako bi se izvedbe projekta tudi lotil?
Vsekakor bi mu svetoval veliko vztrajnosti, mreženja, povezovanja in čim hitrejšega testiranja produkta med uporabniki in kupci. V Sloveniji že obstaja veliko programov, ki pomagajo začetnikom. Eden takšnih je tudi podjetniški ustvarjalnik za dijake, kjer sem mentorstvo že prevzel tudi sam, saj se mi zdi pomembno, da se miselnost prične spreminjati že dovolj zgodaj. Tu so potem še razni pospeševalniki, program PVSP, katapult Trbovlje in podobno. Pozivam nadobudne inovatorje, da se obrnejo na katerega koli od njih. Če ne bodo znali sami pomagati, vas bodo znali usmeriti na nekoga, ki bo to znal. Zato pa: kar pogumno!
Reneeja in njegovo knapovsko zgodbo uspeha lahko še naprej spremljate na facebooku, blogu in spletni strani!
Štartaj Slovenija!
Reneejevo zgodbo ste lahko spoznali v oddaji Štartaj, Slovenija!, njegovo pivo pa že lahko najdete na posebnih policah v megamarketih Interspar.
