Skoraj ni pogovora o vozilih, v katerem kdo ne bi nostalgično vzdihnil in rekel: "Včasih so avtomobile delali, da so trajali." Ta stavek je postal mantra tistih, ki verjamejo, da so sodobni avtomobili, polni elektronike in plastike, le bleda senca robustnih strojev iz preteklosti. Resnica pa je precej bolj zapletena.
Najpogostejši vzrok konca avtomobilov iz sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja ni bila okvara motorja, temveč korozija. Rja je neusmiljeno razjedala pragove in podvozje. Prelomnica se je zgodila sredi osemdesetih let (Audi, Porsche) z uvedbo pocinkane karoserije.
Podatki so neizprosni: leta 1976 je imelo kar 90 % vozil, starih šest let, resne težave s korozijo; leta 1990 je ta delež padel na le 6 %. Danes so strukturne težave z rjo v prvih desetih letih prava redkost.
Ko govorimo o vzdržljivosti, največkrat mislimo na motorje. Modeli iz devetdesetih let, kot so Mercedesovi dizelski motorji ali Toyotini agregati, so postali sinonim za dolgo življenjsko dobo, saj so bili mehansko preprosti. Današnji motorji so tehnološki čudež - iztisnejo več moči ob manjši porabi goriva, vendar so izdelani z večjo natančnostjo in zahtevajo strogo vzdrževanje.
Njihova sofisticiranost je hkrati tudi njihova šibka točka: medtem ko je star avtomobil lahko deloval 's pomočjo žice in traku', okvara enega senzorja v sodobnem vozilu pogosto pomeni popolno zaustavitev.
Enostavnost popravil je bila največja prednost starih avtomobilov. Danes je to skoraj nepredstavljivo brez specializiranih računalnikov in programske opreme. Po podatkih ADAC so najpogostejši vzroki zastojev sodobnih vozil (poleg akumulatorja) prav programske napake. Prav tako lahko menjava sodobnih LED-luči ali senzorjev po manjšem trku stane več tisoč evrov - kar je bila nekoč vrednost celotnega avtomobila.
Čeprav se starih avtomobilov spominjamo kot neuničljivih, so bili njihovi notranji prostori pogosto polni trde plastike, ki je pokala, zvočna izolacija pa je bila minimalna. Sodobni avtomobili so v tem pogledu 'druga dimenzija' - tihi, prijetni na dotik in polni opreme.
Največja zmota je mit o 'debelem plehu'. Stari avtomobili so bili togi, kar je pomenilo, da se je energija trka prenašala neposredno na potnike. Sodobni avtomobili imajo deformacijske cone, ki absorbirajo udarec. Ob zračnih blazinah, ABS-u in ESP-ju je preživetje v hudih nesrečah danes neprimerljivo verjetnejše kot pred 40 leti.
Vir: Raport
Preberite si tudi: Zakaj varčni vozniki na bencinsko črpalko hodijo le zgodaj zjutraj ali pozno zvečer