Verjamete v usodno privlačnost? Ljubezen na prvi pogled? Gre za romantiko ali nekaj, kar lahko razložimo z geni in hormoni?
Vsi poznamo občutek, ki se pojavi, ko se z nekom izredno dobro ujamemo že v prvem trenutku, ko ga zagledamo. Tej nežnosti privlačnosti rečemo “kemija”. Poznamo pa tudi temu popolnoma nasproten občutek, ko nekoga ne prenesemo in niti sami ne vemo zakaj, saj ga vidimo prvič v življenju.
Razlaga za oba pojava se skriva prav v kompleksnem sistemu neverbalne komunikacije.
Bolj ko se pomikamo, navzgor po evolucijski lestvici, večja je tendenca sesalcev, zlasti med primati, da se med seboj sporazumevajo z obrazom. To počnejo samodejno, nezavedno. Svoje notranje počutje tako telegrafirajo okolici. Osnovo za to lahko iščemo v zgodovini razvoja človeka, v časih, ko je medsebojno sodelovanje znotraj vrste pomenilo večje možnosti za preživetje - s čimer imamo v mislih sodelovanje. Sodelovanje namreč pomeni, da moraš vedeti, kaj se dogaja v skupini oziroma kaj drugi v njej počnejo. Najprej se je treba naučiti vsega tistega, kar počno drugi, kar privede do nekega čustvenega stanja – navadno zadovoljstva. Od tod izvira tudi sočutje do sočloveka. Ko se odrasla človeka sporazumevata po teh skrivnih neverbalnih kanalih (ti so veliko intenzivnejši od besed), ne le ujameta čustveno razpoloženje drugega, temveč se uskladijo tudi srčni utrip, dihanje in celo govorni vzorci.
Ko pa govorimo o sporazumevanju med moškim in žensko, so lahko posledice takšne usklajenosti precej globoke in nevzdržne. In kar je pri vsem skupaj najbolj zanimivo, je to, da sploh ni treba, da ste v fazi iskanja partnerja, da bi bili dojemljivi za novo romanco, ki je na vidiku. Presenečeni? Ste mar mislili, da vas bo kdo kaj vprašal? Pozabite, tu ste le naključni akter v igri narave.
Preberite več na Aktivni.si
Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu
