Skrbno načrtovane in oblikovane objave na družbenih omrežjih, ki je popolno okolje za pozitivno samopredstavljanje, dajejo vtis srečnega in popolnega življenja, kar pogosto ne drži, opozarja psihologinja Špela Selak.
Tega se zaveda tudi 25-letnica, za katero je Instagram "velika iluzija nenehne sreče in nenehnega uživanja življenja".
Med vsemi družbenimi omrežji na duševno zdravje mladine najslabše vpliva Instagram.
Tako vsaj kažejo rezultati britanske raziskave med 1500 mladimi Britanci, starimi od 14 do 24 let, o kateri je nedavno poročal Sky News. Instagram jim vzbuja občutke osamljenosti, depresije, ob navidez popolnih fotografijah pa se počutijo nelagodno zaradi svoje telesne podobe.
Štejejo le šport, draga oblačila, elitne lokacije in avokado
Navidez popolne objave in všečki na Instagramu, o katerih razmišlja bolj, kot bi bilo dobro, 25-letno uporabnico tega omrežja, ki z imenom ni želela biti izpostavljena, delajo nesrečno. "Instagram je iluzija. Velika iluzija nenehne sreče in nenehnega uživanja življenja," je ocenila za STA.
Profil na Instagramu si je ustvarila pred dvema letoma, prvo fotografijo pa je na omrežju delila po dolgem oklevanju, predvsem zaradi pritiska družbe. "V moji okolici je bilo prisotno prepričanje, da če ne objavljaš, potem ne imej Instagrama. In sem se vdala," je razložila.
Pred uporabo Instagrama se je po njenih besedah manj obremenjevala s svojim izgledom in stvarmi, ki jih v življenju počne. Zdaj pa ga uporablja le zato, ker jo je strah, da če ne bo objavljala fotografij, do jo bodo ljudje pozabili, da je nihče ne bo pogrešal in da bo zato težje dobila partnerja.
Zdi se ji, da je Instagram skupek nerealnih podob življenja ljudi, ki jim "sledimo". Zaveda se, da so popolne slike navadno daleč od resnice, a vendar jo prsti vedno zasrbijo ob objavi nove. Žalostno pri tem je, kot je dejala, da ljudi sodimo po objavljenih fotografijah in storyjih. Story oz. zgodba je razmeroma nova na Instagramu, gre pa za sliko, ki jo objaviš in po 24 urah izgine.
Opaža tudi, da se predvsem dekleta na Instagramu "promovirajo" in s svojimi razgaljenimi fotografijami iščejo pozornost predvsem fantov. "Njihove fotografije morajo biti privlačne, po možnosti razgaljene, poudarjene morajo biti obline ... Zame je to vrsta pornografije," meni.
Fotografije, ki kažejo, kako je nekomu šlo tisti dan slabo, so redke. "Vseskozi moraš biti srečen, obiskovati moraš elitne lokacije, si privoščiti najbolj modne izdelke, biti moraš športno aktiven, vsak dan jesti zdrav zajtrk z avokadom in biti po možnosti še vegan ... Sicer odpadeš. Sicer nisi del 'normalnih'," je povedala.
In dodala: "Kaj pa, če sem nesrečna? Če že več dni jočem ponoči, ker me je pustil fant. Kaj pa, če sem pojedla celo škatlo piškotov in nisem bila v fitnesu. Ne, tega ne smem objaviti. Ker moram objaviti nekaj, kamor bo sodil #enjoyinglife."
Družbena omrežja kot orodje za samopromocijo
Psihologinja, zaposlena na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Špela Selak, je za STA opozorila, da so družbena omrežja popolno okolje za t. i. pozitivno oz. selektivno samopredstavljanje, prek katerega posledično uporabniki oblikujejo podobo, ki jo želijo predstaviti drugim o sebi. "Objave so tako pogosto skrbno načrtovane in oblikovane," je poudarila.
Po njenih besedah lahko takšne objave drugim uporabnikom omrežij dajejo vtis o srečnem in popolnem življenju te osebe, kar pa pogosto ne drži ali je celo nasprotno. "Čeprav je veliko objav naravnanih pozitivno in s seboj nosijo sporočilo o tem, da posameznik uživa življenje in je srečen, lahko za to podobo pogosto tiči negotova in emocionalno nestabilna oseba", je pojasnila Selakova, ki iz tega področja pripravlja tudi doktorsko disertacijo.
Na družbenih omrežjih lahko prihaja tudi do kompenzacijskega učinka. "Če v 'realnem' svetu nečesa ne zmoremo, imamo na primer nefunkcionalne odnose, nizko samopodobo in samospoštovanje oziroma se ne znamo spopadati s katerim od drugih vidikov naše osebnosti ali življenjskih področij, lahko to kompenziramo tudi z uporabo družbenih omrežij," je pojasnila.
Dodala je, da družbena omrežja prispevajo tudi k današnji vse bolj narcisistični družbi, nenehen tok sporočil, dogajanja, posodobitev statusov in novic pa lahko obremenjuje posameznika in ga navdaja z občutkom, da ves čas nekaj zamuja.
S tem se veliko ukvarjajo v centru pomoči pri prekomerni rabi interneta LogOut. Njihova svetovalka in psihologinja Špela Reš je za STA poudarila, da je t. i. FOMO oz. fear of missing out velik problem. "Strah nas je, da bomo kaj zamudili, če ne bomo dosegljivi in če ne bomo imeli naprave pri sebi. Doživljamo neprijetnost, anksioznost, nekaj nam manjka. To ni značilnost zasvojenih, to lahko vsak pri sebi do neke mere prepozna," je dejala.
Po besedah Reševe mladi na spletu in družbenih omrežjih iščejo potrditev, kako dobri, sprejeti in pomembni so, kar je ena glavnih človekovih potreb, ne glede na starost.
"Internet je sam po sebi krasen medij," je še poudarila Reševa. Je medij, ki nam v kratkem času zadovolji veliko potreb in "dobimo ugodje takoj". Človeku se ni treba nič potruditi, da bi zadovoljil svoje potrebe po potrjevanju, raziskovanju, učenju in socializaciji, in "narava takega medija je že sama po sebi zasvojljiva", je opozorila in skupaj z Markom Puschnerjem dodala, da lahko mlajši uporabniki spleta, ki imajo težave s samopodobo in so nesamozavestni, hitro postanejo žrtve prevar, o spletnih vsebinah pa ne razmišljajo (dovolj) kritično. To sposobnost in zavedanje, da vse ne spada na splet, še najmanj pa gole fotografije, jim morajo privzgojiti starši.
Tudi slovenske starše skrbi Izziv sinjega kita
Največjo trenutno zaskrbljenost med mladostniki, njihovimi starši in učitelji seveda povzroča tudi morebiten obstoj nevarne igre, ki se je po trditvah Marko Puschner s točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si razširila iz Rusije, škodljiva pa naj bi bila predvsem za tiste otroke, ki brez razmisleka sledijo izzivom in navodilom.
Izziv sinjega kita ali Blue Whale Game oz. Blue Whale Challenge naj bi trajal 50 dni, za vsak dan pa igralci, ki jih v igro zvabijo prek družbenih omrežij, dobijo drugačno nalogo. Omenjajo se gledanje grozljivk, zbujanje ponoči ob nenavadnih urah in pozivi, naj se poškodujejo. Igre je konec, ko izpolnijo še zadnji izziv - vzeti si morajo življenje.
"V Rusiji se je pojavila novica, da je vsaj 130 otrok, ki so igrali igro, storilo samomor," je dejal, a opozoril, da oprijemljivih dokazov o vpletenih v igro ni. Pojasnil je, da se je razvila iz lažne novice, ki so jo v Rusiji objavili senzacionalistični mediji, verodostojni zahodni mediji pa so jo povzemali in jo, ne da bi preverili vir informacij, začeli širiti po Evropi.
Čeprav je šlo v osnovi za prevaro, je bila igra deležna velike pozornosti v posameznih evropskih državah. Posledično so se začele na družbenih omrežjih pojavljati različne skupine, katerih člani so dejansko izvajali naloge iz igre in iz številnih evropskih držav so poročali o primerih samopoškodovanja, je pojasnil Puschner.
Čeprav so mediji med ljudmi povzročili neutemeljeno prestrašenost in na nek način promovirali igro, po oceni Puschnerja večje panike v Sloveniji ni, igre za zdaj tudi ni še nihče prijavil na Safe.si.
"Take igre se bodo še pojavljale, čez eno leto bomo pa spet imeli kaj drugega," je prepričan Puschner.
Na tovrstne spletne vsebine se sicer po trditvah Puchnerja in Reševe odzovejo mladostniki, ki imajo morda psihične težave, nizko samopodobo, so nesamozavestni, osamljeni, se zapirajo vase ali pa nimajo dobrih odnosov s starši.
Objavljanje izzivalnih fotografij je tvegano
Lahko pa se zgodi, da neprimerne vsebine prav po njihovi krivdi pristanejo na spletu. Pogosti so primeri, ko mladi svoje izzivalne fotografije delijo vrstnikom ali jih objavijo na spletu, nekdo pa zlorabi njihovo zaupanje in jih deli naprej.
Med spletnimi pastmi sta med drugim tako imenovani seksting ali pa manj eksplicitno seksualno samopredstavljanje. "Snapchat na primer je 'super' aplikacija za tovrstno početje. Osebe se zaradi narave tega komunikacijskega orodja verjetno počutijo bolj varne, saj poslana vsebina po določenem času izgine," je za STA povedala psihologinja Špela Selak.
V Safe.si mlade spodbujajo k razmisleku, preden pošljejo napol golo ali golo fotografijo. Zasebne slike prek spleta ali mobilnih telefonov se lahko hitro razširijo na druge naslove in jih na koncu vidi širši krog ljudi. Ko se enkrat razširijo na splet, pa tega ne moremo več vzeti nazaj in ostanejo tam za vedno. Lahko priplavajo na površje ponovno nekoč, ko bodo na primer iskali službo, navajajo.
Pošiljanje takšnih fotografij se lahko po njihovih trditvah sprevrže v izsiljevanje in zahteve, da pošljejo še več ali bolj razgaljene slike. "Tega nikakor ne dopuščajte in takoj povejte odrasli osebi, da vas izsiljujejo, čeprav vam je težko," svetujejo mladim. Razširjanje takih slik mladoletnikov je z zakonom kaznivo in se šteje za razširjanje otroške pornografije.
Na Safe.si sicer še menijo, da če otrok ni prisiljen v pošiljanje in izmenjavo golih fotografij, je lahko tudi to normalen del odraščanja in razvoja spolne identitete.
Za STA Sabina Lavrič, FOTO: profimedia
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
