"Nikoli nisem verjela v slabe odnose med taščo in snaho. Mislila sem, da gre samo za zgodbice, a potem sem se poročila." S temi besedami začne svojo izpoved ženska, ki je imela pozneje težave s svojo taščo.
"Nikoli ne bom razumela ljudi, ki vstopijo v tujo hišo brez vprašanja in vzamejo stvari, ki jih trenutno potrebujejo. V tej zgodbi je to storila moja tašča. A ni jih jemala zase, temveč za mojo svakinjo, s katero živi. Starostna razlika med mojim možem in njegovo mlajšo sestro je velika. Moja tašča jo je rodila, ko je bila že starejša ženska.
Vsekakor je zelo čudna ženska. Ima navado, da pri nas vzame stvari in hrano ter vse to odnese k sebi domov. Če ji je všeč moj novi gel za tuširanje, ga bo brez razmislega vzela. Spekla sem pecivo, ki ji je bilo všeč, zato ga je spakirala in odnesla. Enkrat sem kupila likalnik za lase, ki ga nisem niti preizkusila, a ona ga je odnesla.
Poklicala sem jo in vprašala: "Kaj je bilo z mojim likalnikom za lase?" Rekla je: "Dala sem ga Tatjani (moji svakinji). Njen likalnik je star, tako da ji zažge lase. Vem, da si boš ti kupila drugega," se je glasil njen odgovor.
Bližala se je peta obletnica mojega zakona. Z možem sva se odločila, da bova to proslavila na večerji v restavraciji. Imam lepo, elegantno obleko, a nisem imela lepih čevljev z visokimi petkami. Nehala sem jih nositi, ko sem zanosila, a to je bilo pred dvema letoma. Sklenila sem, da grem po nakupih in se počastim s parom novih salonarjev.
Ko sem na polici zagledala rdeče čevlje z elegantno, visoko in tanko petko, sem se zaljubila vanje. Čeprav so bile malce dražje, sem sklenila, da si jih bom privoščila ob obletnici poroke. Naslednji dan sem dlje časa ostala v službi. Možu sem sporočila, da ne morem po otroka v vrtec. Tudi on ni mogel, a je rekel, da se bo nekako znašel. Poklical je svojo mamo, ki je k njemu prišla po ključ, potem pa je šla po otroka in ga odpeljala v najino stanovanje.
Jaz sem bila v službi skoraj do 20h. Ko sem prišla domov, sem balerinke dala v omaro, a v njej ni bilo mojih novih čevljev.
"Kje so moji čevlji?"
"Menda na hodniku," je odgovoril mož.
"Nikjer jih ni. Zjutraj sem jih pustila v omari, a zdaj jih ni v njej."
Potem sem se nečesa spomnila. "Kdo je danes čuval otroka?!"
"Moja mama," je mirno dejal mož, medtem ko je gledal televizijo.
Takoj sem vedela, kaj se je zgodilo. Vzela sem telefon, medtem ko mi je razbijalo srce. Tako sem bila živčna, da so se mi tresle roke. "Halo, Dragana. Si slučajno videla moje nove čevlje, ko si otroka pripeljala domov?"
"Ja, tiste rdeče. Dala sem jih Tatjani. Ti imaš toliko čevljev, da sem mislila, da ne boš opazila," se je glasil njen odgovor.
"No, opazila sem. To so moji novi salonarji in nisem jih niti enkrat obula. Prosim, jutri jih prinesi k nam v stanovanje," sem dejala z umirjenim tonom.
"Ne bo šlo, Tatjana je že zlomila petko. Tako je tanka, da ni zdržala. Mojbog, kako slabe čevlje delajo danes," je rekla in spustila slušalko.
Počutila sem se, kot da me je nekdo s pestjo udaril v glavo. Oddivjala sem v dnevno sobo in zavpila: "Boris, tvoja mama je vzela čevlje iz omare in jih odnesla Tatjani. Moje nove čevlje!!!" On je rekel: "Pa kaj, kupila bova nove, zaradi tega res ne bova obubožala. Takrat mi je skozi glavo preletela misel: "Prav, jutri greva po moje nove čevlje." Naslednji dan sem kupila najdražje čevlje v trgovini. Mož ni protestiral, temveč je plačal za njih.
V smrtni tišini sva se vračala domov. Zazvonil je njegov telefon. "Mama, živjo, kaj je?" "Sin. danes bom prišla k vam, da neko meso dam v zamrzovalnik. Pri meni ni prostora."
"Ne, mama. Ne prihajaj. Tvoj zadnji obisk me je veliko stal. Počakajmo malce, morda kakšno leto ali dve - dokler finančno ne okrevam."
Povzeto po: Stil.kurir.rs
