Resnična izpoved: »Pustila sem fanta, ko je zbolel za depresijo«

Resnična izpoved: »Pustila sem fanta, ko je zbolel za depresijo« (foto: Profimedia) Profimedia
31. 10. 2017

Dekle iz Velike Britanije je moralo sprejeti eno od najhujših odločitev v življenju. Fantu, ki ga je ljubila, je zlomila srce, a hkrati tudi svoje. Pravi pa, da ni imela nobene druge izbire. Sklenila je, da bo naredila korak, ki bo za njo najboljši.

Gre za resnično izpoved mlade Britanke, ki je naredila vse, da bi fantu pomagala osvoboditi se kremljev depresije, a mu ni mogla pomagati. Ko je začutila, da vse skupaj slabo vpliva na njo, da izgublja samozavest in se vede tako, kot si nikoli ni niti predstavljala, je sprejela najtežjo odločitev v življenju in ga zapustila. Svojo zgodbo je delila na spletni strani bbc.co.uk. Preberite jo tudi vi – morda boste tako lažje razumeli na videz »nerazumne« odločitve drugih ljudi.

»Liama sem spoznala preko prijatelja – najina romanca je pravzaprav res novodobna. Najprej sva se pogovarjala preko spleta, ponudil mi je pomoč pri mojem umetniškem časopisu in tako se je vse začelo. Začela sva se dobivati, čez en mesec me je vprašal, če bi bila njegova punca. Vse je bilo tako brezskrbno in zabavno. Kmalu je postal moj najboljši prijatelj in tako sem prvič pri 22 letih začutila, da imam partnerja, ne pa samo fanta. Vsak je imel lastno kariero, a sva tudi tukaj našla skupno pot. Skupaj sva sprejemala velike in pomembne odločitve, uspeh pa sva proslavila z vinom globoko v noč.

Dve leti pozneje, ko je imel 26 let, je njegova kariera dobila velik zagon. Začel je hoditi na turneje po tujini, ki so trajale po nekaj mesecev. Bilo je težko prilagoditi se zvezi na daljavo, a tudi to nama je uspelo. A nekatere stvari so se začele spreminjati. Liam je začel dvomiti vase in njegova samozavest je uplahnila. Nehal je načrtovati, kdaj se bo dobil s prijatelji, pa tudi zapustil se je – tako fizično kot psihično.

Fant, ki je rad preživljal prosti čas s svojo družino, ki je z veseljem hodil z menoj po muzejih, se je oddaljil od ljudi in krajev, ki jih je poznal. Več mesecev sva skušala ohraniti najino skupnost, ampak njegova občasna uporaba droge in alkohola je začela postajati čedalje pogostejša.

Ko sva šla ven, je njegova prva misel bila, da mora po drogo, preden greva naprej. Nisem razumela, kako hudo je že, dokler ga nekega dne nisem zalotila v hiši mojih staršev, medtem ko je šmrkal kokain. To več ni bil fant, v katerega sem se zaljubila.

Ni hotel poiskati strokovne pomoči. V redkih trenutkih iskrenosti mi je priznal, da se počuti depresivno. Imel je tudi vse simptome – izčrpanost, napade jeze, odtujenost, občutek nemoči, počutil se je tudi kot žrtev. Bil je prepričan, da se je ves svet zarotil proti njemu.

V življenju sem srečala številne ljudi z duševnimi težavami, vključno s prijatelji in člani družine, zato sem vedela, da potrebuje pomoč. Na začetku sem se lotila raziskovanja in mu pošiljala spletne povezave do člankov o depresiji. A nikakor ni hotel obiskati terapevta, zato sem sklenila, da se bom z njim redno pogovarjala o njegovih težavah in mu skušala svetovati.

Minilo je eno leto, a se ni nič spremenilo. Bila sem izčrpana. Čutila sem, da je Liama že zdavnaj nehalo zanimati to, kar se dogaja v mojem življenju in kakšne so moje potrebe. Nehal me je gledati v oči, medtem ko sva se pogovarjala, in celo med seksom. Nisem vedela, kaj naj naredim.Po eni plati je šlo za fanta, s katerim sem se hotela poročiti. Hotela sem skrbeti zanj tudi v obdobju, ko mu je šlo slabo. Vedela sem, da se bolezen ni pojavila po njegovi krivdi. Hkrati pa sem ljubila človeka, ki ni več obstajal.

Na začetku najine zveze mi je kupoval knjige, za katere je mislil, da me zanimajo. Zdaj se več nisem mogla spomniti, kdaj je nazadnje naredil nekaj takega. Vedela sem, da se lahko spet spremeni, tako kot se je spremenil zaradi težav z duševnim zdravjem.

Kaj pa, če ostane tak? Koliko časa še moram čakati? Kje potegniti črto, ko gre za duševno zdravje? Kdaj je treba nehati opravičevati čustveno okrutnost?

Imela sem samo 26 let, bila sem samostojna in imela sem svojo kariero. Začela sem se počutiti tako, kot da bi živela z nekom, ki mi nima nič več za ponuditi. Počutila sem se zelo krivo in sebično, ker sem hotela prekiniti z njim. Sčasoma pa sem sprejela dejstvo, da ne morem narediti ničesar. V tem času on ni več imel volje in želje za to, da bi si pomagal.

Moji prijatelji so mi povedali, da so opazili, da se spreminjam. Začela sem se vesti drugače – tako, da si nisem bila všeč. Liam me en mesec ni vprašal ničesar, kar bi bilo povezano z mano, ni prišel na moj rojstni dan, ni se udeležil dogodkov pri najinih družinah, čeprav sem ga prosila, naj pride. Čutila sem, da moja samozavest upada.

Na koncu sem sklenila, da bom naredila tisto, kar bo najboljše zame. Bilo je zelo žalostno, ko sem se poslavljala od njega, ko sem zlomila tako njegovo kot svoje srce. Skupaj sva bila štiri leta. Obtoževal me j za vse. Ni imel nobenega razumevanja zame. V njegovih očeh sem bila sebična. Kako sem mu lahko to naredila?

Zdaj je od tega minilo leto dni in končno sem spet našla sebe. Zdaj se dobivam z nekom, ki me je spomnil, da je ljubezenski odnos lahko tudi zabaven.

Pred kratkim sem srečala Liama in počuti se boljše. Drug drugemu sva zaželela vse najlepše, to sva tudi iskreno mislila. Ne vem, če se še vedno bori z depresijo, a vem, da se nič ne bi spremenilo, če bi ostala skupaj. Prekinitev razmerja z njim je bila najtežja odločitev, ki sem jo morala sprejeti, a tudi taka, ki je nikoli ne bom obžalovala.