Resveratrol - čudežna molekula prihodnosti, ki obljublja dolgoživost!

17. 2. 2018 | Vir: Jana
Deli
Resveratrol - čudežna molekula prihodnosti, ki obljublja dolgoživost! (foto: Shutterstock)
Shutterstock

Kako je mogoče, da Francozi živijo polno življenje, veliko časa posvetijo odlični hrani, cenijo dobro kapljico, a jih vseeno pesti bistveno manj srčno-žilnih težav?

Sodobni človek se nenehno ukvarja z dolgoživostjo. Ni torej presenečenje, da tako imenovani francoski paradoks oziroma skrivnost zdravja mediteranskih narodov buri duhove znanstvenikov že desetletja.

Čeprav je jedilnik povprečnega Francoza poln maščob, ki naj bi povzročale težave srčno-žilnega sistema, imajo omenjenih težav bistveno manj od pričakovanj. Skrivnost se po mnenju znanstvene stroke skriva v nekaj kozarcih vina, ki si ga tako rad privošči ob obloženem krožniku. V peškah in kožici rdečega grozdja se namreč skriva kar nekaj resveratrola, čudežne molekule. Njeni pozitivni učinki na zdravje in dolgoživost so že dve desetletji predmet številnih raziskav s področja medicine in farmacije.

Kaj je resveratrol?

Molekula resveratrola spada med naravne polifenole in naj bi bila po mnenju nekaterih raziskovalcev največje odkritje po penicilinu.

Deluje kot zaščita krvno-žilnega sistema, to pa še zdaleč ni edina pozitivna lastnost, ki jo odlikuje. Je zelo močan antioksidant in pozitivno vpliva na zaviranje razvoja rakavih obolenj, vpliva pa tudi na dolgoživost. Posebno pozornost znanstveniki posvečajo pozitivnemu vplivu na zaviranje razvoja diabetesa tipa 2, znan je njegov vpliv na odpravljanje povišanega slabega holesterola in višanje dobrega. Poleg antioksidativnega delovanja ga odlikuje še protivnetno delovanje, ožilje ščiti z zaviranjem nastanka krvnih strdkov, dokazano pa posega tudi v metabolizem maščob. Od tod tudi potencial v dietni prehrani in pri preprečevanju obolenj, ki so posledica debelosti. Resveratrol tudi uravnava raven trigliceridov v krvi, kar je tegoba, ki pesti kar visok odstotek starejših.

Molekula prihodnosti

Na mariborski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo so pred nedavnim zaključili raziskave, kjer so med drugim primerjali resveratrol iz sadnih virov in tistega iz prehranskega dopolnila. Pri sadnih virih so uporabili liofilizirane oblike sadja ter resveratrol iz granatnega jabolka in jagod goji. Rezultate je mogoče primerjati, raziskave pa kažejo, da je uporaba prehranskih dopolnil vseeno bistveno bolj smiselna. Zakaj? Pri postopku so morali sadje povsem dehidrirati, kar pomeni, da bi za enake količine resveratrola, kot jih je najti v prehranskem dopolnilu, morali dnevno v želodček pospraviti vsaj liter jagod goji ali kilogram granatnega jabolka. Resveratrol nikakor ni edini polifenol, ki ga znanstveniki, tudi slovenski, podrobno raziskujejo, je pa po besedah profesorja dr. Urbana Brena po dosedanjih raziskavah med daleč najbolj obetavnimi.

V boj proti raku

Prehitro bi bilo trditi, da smo na pragu revolucionarnega odkritja zdravila proti raku, kljub temu pa so novi izsledki optimistični. Resveratrol ima številne pozitivne učinke v procesu nastanka rakavih tvorb. Zavira že iniciacijo karcinogeneze, saj deluje kot spojina, ki blokira. Kemijske karcinogene nenehno vnašamo v telo, in to je nekaj, čemur se v današnjem svetu pač ne da izogniti. Molekula resveratrola s kemijskimi karcinogeni reagira in jih odplavi iz telesa, še preden utegnejo poškodovati naš dedni material, kar pa je začetek vsakega rakastega obolenja. To pa ni edina faza raka, na katero resveratrol dokazano vpliva. Pozneje se veže na encime in preprečuje nastanek novih žil, ki tumor oskrbujejo s hranili, tako da ta ne more pospešeno rasti. Resveratrol celo zavira delitev rakastih celic oziroma jo upočasnjuje, zavira pa tudi metastaziranje. Resveratrol sam po sebi še ni zdravilo za raka, uradna medicina vseeno zagovarja klasično kemoterapijo, saj izsledki niso dovolj raziskani. Čeprav o zdravilu torej še ne moremo govoriti, lahko z gotovostjo trdimo, da ima reservatrol ključno vlogo pri preprečevanju obolevanja za rakom.

Čudežna molekula prihodnosti

Gral večne mladosti?

Raziskave o tem, ali bo resveratrol nekoč tudi uradni vodnjak večne mladosti, so še v povojih. Za zdaj je mogoče na podlagi protivnetnih protirakavih in preostalih učinkovin trditi, da ugodno vpliva na dolgoživost in kakovost življenja. Dokazano tudi ugodno vpliva na telomere, saj poskrbi, da se počasneje krajšajo. Raziskave kažejo, da ima veliko potenciala tudi v lepotni industriji, saj ugodno vpliva na presnovo maščob.

Koliko naj ga uživamo?

Resveratrol niti v zelo velikih količinah ne kaže strupenih učinkov, niti nima kakih večjih stranskih učinkov, pove dr. Bren. V prehranskem dodatku Resveratrol Forte ga je 200 mg, kar je tudi količina, ki so jo znanstveniki uporabljali v večini raziskav. Obstajajo tudi raziskave, kjer so bili odmerki bistveno višji, vendar njihov učinek ni bil sorazmerno večji. Raziskovalci predvidevajo, da se s povečanjem količine relativno zmanjša biorazpoložljivost resveratrola, zato ocenjujejo, da je 200 mg nekje optimalna količina, ki naj bi jo uživali. Primeri, ko je uporabljena bistveno višja količina, pa dokazujejo, da ga je tako rekoč nemogoče odmeriti preveč.

Naravni viri resveratrola

Francoski paradoks nas nauči, da je nekaj resveratrola mogoče najti v vinu, veliko ga je v granatnem jabolku, jagodičevju, v arašidih in čokoladi. Najboljši naravni vir pa je korenina japonskega dresnika. Vse količine so bistveno manjše od 200 mg, kolikor jih je mogoče dobiti v farmacevtskem pripravku, ki temelji na izvlečku korenine japonskega dresnika. Ker je resveratrola največ v omenjeni korenini, bi si teoretično čaj lahko pripravili tudi sami. Ponekod njegove poganjke uporabljajo pri kuhi, treba pa se je zavedati, da izkušenj s tega področja ni veliko, niti si vira resveratrola ni mogoče zagotoviti zunaj sezone. Tudi prek prehranskih dopolnil pride do naših celic zelo malo povsem čistega resveratrola. Črevesne celice nanj pripnejo sladkorno kislino, da mu povečajo topnost. Z novimi raziskavami so dokazali, da tudi take oblike resveratrola telo dobro sprejema in nanj ugodno vplivajo.

Besedilo: Helena Kosi Odlak // Fotografije: Luka Furlan, Shutterstock

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju