Na področju regenerativnega zobozdravstva prihaja do neverjetnih prebojev.
Čeprav se to zdi kot daljna prihodnost, Ana Angelova Volponi, direktorica podiplomskega programa regenerativne stomatologije na King’s Collegeu v Londonu, že skoraj dve desetletji eksperimentira z zobmi, gojenimi v laboratoriju.
Že leta 2013 je bila del ekipe, ki ji je uspelo vzgojiti zob iz človeških in mišjih celic. Letos je vodila študijo, ki je nadgradila ta dosežek in prinesla ključen preboj v razvoju materiala, ki služi kot 'okolje' za rast zoba v laboratoriju, saj še bolj zvesto posnema pogoje v ustih. To je pomemben korak k popolni zamenjavi mišjih celic s človeškimi.
Ideja o laboratorijsko vzgojenih zobeh sega v osemdeseta leta, vendar je zob, ki sta ga Volponi in njeni sodelavci ustvarili pred več kot desetletjem, bil prvi, ki je uporabil odrasle človeške celice dlesni, združene s 'progenitorskimi' zobnimi celicami iz mišjega zarodka.
“Gre skoraj za nekakšen stativ,” je povedala o elementih, potrebnih za rast zoba. “Dve vrsti celic sodelujeta pri tvorbi zoba – v nekakšnem dialogu – nato pa potrebujemo okolje, v katerem se to zgodi.”
To okolje, ki ga znanstveniki imenujejo 'ogrodje', je ključno za uspeh. V najnovejši raziskavi je ekipa namesto kolagena, uporabljenega leta 2013, uporabila hidrogel – polimer z visoko vsebnostjo vode.
“Najprej zberemo celice iz mišjih zarodkov, jih zmešamo in centrifugiramo, da dobimo majhno celično kroglico. Nato to kroglico vbrizgamo v hidrogel in jo gojimo približno osem dni,” je pojasnil Xuechen Zhang, doktorski študent na King’s Collegeu in soavtor študije. Po osmih dneh se znotraj hidrogela oblikujejo strukture, podobne zobem. V prejšnjih raziskavah so takšne 'zobne zametke' prenesli v miši, kjer so se razvili v zobe s koreninami in sklenino.
Čeprav ostaja še veliko izzivov, Volponi predvideva dva možna scenarija za prihodnjo uporabo: “Ali vzgojimo zob do določene stopnje razvoja in ga nato vstavimo v zobno jamico, kjer se popolnoma razvije in poveže s kostjo in ligamenti; ali pa zob popolnoma vzgojimo v laboratoriju in ga nato kirurško vstavimo. Še je prezgodaj reči, kateri pristop bo bolj izvedljiv.”
Prednosti pravih zob napram implantantom
Pravi, biološki nadomestni zob, vzgojen iz pacientovih lastnih celic, bi imel številne prednosti v primerjavi z današnjimi implantati. Telo bi ga sprejelo brez vnetja ali zavrnitve, občutek pa bi bil enak kot pri pravem zobu – za razliko od implantatov, ki nimajo občutka ali elastičnosti, ker so zraščeni s kostjo.
Vitor C. M. Neves z Univerze v Sheffieldu, ki ni sodeloval v raziskavi, je poudaril, da je Volponi pionirka na tem področju in da njena nova raziskava rešuje ključen dejavnik za prihodnjo uporabo te tehnologije. “Čim več raziskovalcev bo prispevalo k napredku tega področja, tem prej bo človeštvo lahko poželo njegove sadove,” je dodal.
Japonci medtem stavijo na tretje zobe
Tudi druge ekipe po svetu uporabljajo različne pristope. Na univerzi v Osaki Katsu Takahashi in njegovi sodelavci razvijajo terapijo, temelječo na protitelesih, ki spodbuja rast zob pri ljudeh z prirojenim pomanjkanjem zob. Njihovo zdravilo je že v fazi kliničnih preizkušanj na ljudeh in bi lahko bilo na voljo do konca desetletja.
Konec lanskega leta je ekipa Pamele Yelick z univerze Tufts v prašičih vzgojila zobe, podobne človeškim, z uporabo kombinacije človeških in prašičjih celic. Končni cilj je spodbuditi rast novih zob v človeški čeljusti brez uporabe živalskih celic.
Na Univerzi v Washingtonu je ekipa Hannele Ruohola-Baker uspešno vzgojila matične celice zobne pulpe iz človeških matičnih celic.
“Naš cilj je razkriti molekularni načrt za tvorbo človeškega zoba in ta proces ponovno ustvariti v laboratoriju,” je povedala. Glede časovnega okvira je Ruohola-Baker optimistična: “Čeprav bo klinična uporaba še trajala, se razvoj na tem področju pospešuje, kar napoveduje prihodnost, v kateri bo biološko popravilo ali zamenjava zoba realna možnost v naslednjem desetletju.”
Vir: CNN, Index
Preberite si tudi: Leta 2030 bodo (s pomočjo zdravila) ljudem zrasli novi, tretji zobje, trdijo japonski znanstveniki